Ezuli v tržaških ezulskih organizacijah sprašujejo po možnostih za odškodnino, ki jo že vrsto let omogoča slovenski zakon o popravi krivic žrtvam komunizma od leta 1945 naprej.

Prosilcem za nove odškodnine so vrata na široko odprli predvsem v Zvezi Istranov, znani po spornih pohodih k izbranim krajem spomina na slovenskih tleh, je za Radio Slovenija poročala Mirjam Muženič. Doslej naj bi odškodnino po tem slovenskem zakonu dobilo že vsaj dva tisoč Italijanov, večina iz Argentine, segala pa naj bi do 16 tisoč evrov in več za posameznika.

"Zelo sem hvaležen republiki Sloveniji za ta zakon in njegovo dopolnitev. Žrtvam preganjanj priznava izplačilo pravične odškodnine," je dejal predsednik Zveze Istranov Masimiliano Lacota.

Slovenska odškodnina že čaka v banki
Ljudi, upravičenih do odškodnine, naj bi bilo po tržaški oceni vsaj osem tisoč. Slovenija naj bi jim izplačala dobrih 70 milijonov evrov. Medtem pa že izplačana slovenska odškodnina ezulom za zapuščeno premoženje v Kopru, Izoli in Piranu, določeno z mednarodnim rimskim sporazumom leta 1983, še vedno nedotaknjeno leži v luksemburški banki. Gre za skoraj 58 milijonov dolarjev.

"To je politično vprašanje, ne več pravno. S pravnega vidika bi morala Italija to dvigniti, izplačati in zaključiti to vprašanje. Ampak očitno politika ni tega mnenja," je to komentiral tržaški pravnik Peter Močnik.

Vprašanj je še veliko, tudi, ali je za ezule mogoča dvojna odškodnina. So upravičenci po slovenskem zakonu lahko tudi tujci? Če da, se lahko oglasijo tudi kočevski Nemci? Na potezi sta slovensko zunanje in pravosodno ministrstvo, je še poročala Mirjam Muženič.