Temeljni kamen za islamski kulturni center z džamijo v Ljubljani je položen. Foto: BoBo
Temeljni kamen za islamski kulturni center z džamijo v Ljubljani je položen. Foto: BoBo
Islamski kulturni center z džamijo
V soboto opoldne se je na slovesnosti ob položitvi temeljnega kamna za ljubljansko džamijo zbralo več tisoč vernikov iz vse Slovenije in tudi tujine. Foto: BoBo
Muslimanski kulturni center z džamijo
Prišli so tudi številni visoki gostje iz Savdske Arabije, Katarja in Turčije. Foto: MMC TZV SLO/Ergyn Žječi
Muslimanski kulturni center z džamijo
Po slovesnosti je prišel tudi čas za druženje. Na prireditvenem prostoru so brezplačno delili lončke kave, plastenke vode in sirov burek. Foto: MMC TZV SLO/Ergyn Žječi
Simbolična položitev temeljnega kamna za džamijo v Ljubljani
Plastenke vode, izdelane posebej za to priložnost. Foto: Ergyn Žječi
Položen temeljni kamen za džamijo

Več tisoč muslimanskih vernikov ter visokih gostov iz Slovenije in tujine se je opoldne namreč zbralo v Ljubljani, saj so na mestu, kjer bo čez nekaj let stal islamski kulturni center z džamijo, simbolično postavili temeljni kamen zanj.

Za številne zelo težko pričakovan objekt, na katerega so čakali desetletja, bo zgrajen na dobrih 11.000 kvadratnih metrov velikem zemljišču med Kurilniško in Parmovo ulico, te kvadratne metre pa je danes preplavila velikanska pisana množica ljudi - mladih, starejših, družin z otroki. Številni moški so nosili tradicionalne muslimanske ročno kvačkane kapice, ženske pa so se zavile v naglavne rute oziroma hidžabe.

Verniki z vseh konec in krajev
Pripadniki muslimanske verske skupnosti so v prestolnico prišli iz vseh koncev Slovenije, da bi bili priča slovesnosti ob polaganju temeljnega kamna za džamijo. "Seveda, v Ljubljano smo prišli samo zaradi tega," ponosno pripoveduje družina iz Slovenj Gradca. "Nekateri pravijo, da na to čakajo že več kot štiri desetletja. Jaz osebno na to čakam 35 let - točno toliko sem namreč star," se posmeji Slovenjgradčan.

"Pssst," Idris umiri svojega malčka, ki začne govoriti med enim izmed številnih govorov, ki so zaznamovali sobotno slovesnost. "Moramo poslušati, kaj pravijo, saj zelo lepo govorijo," pojasni otroku.

Poudarjali pomen za celotno Slovenijo
Več govornikov je na slovesnosti namreč poudarilo pomen islamskega kulturnega centra tudi za Slovenijo, ki tako dokazuje svojo odprtost, ne le za muslimanske vernike.

Ljubljanski župan Zoran Janković je današnji dan tako označil za dan ponosa in sreče za Ljubljano, ko dokazuje, da je odprto, strpno in solidarno mesto, tudi predsednica vlade Alenka Bratušek pa je dejala, da z novo džamijo ne bodo le izpolnjene ustavne pravice, temveč bo to mestu in državi dalo poseben čar. Tudi Bakir Izetbegović, član predsedstva BiH-a in sin Alije Izetbegovića, je izpostavil, da danes ni pomemben dan le za muslimane, pač pa za "vse državljane evropske Slovenije".

"Skupno dobrodelno delovanje v širši skupnosti"
Islamski kulturni center, ki se bo srečeval z večinsko krščanskim okoljem, bo krepil medverski dialog in temelje za skupno dobrodelno sodelovanje v širši skupnosti, je dejal mufti Nedžad Grabus. Predsednik škofovske konference Andrej Glavan je dejal, da bodo z novozgrajeno džamijo muslimani dobili svoj hram molitve, na simbolni ravni pa tako tudi stalno mesto v Sloveniji. Nekdanji predsednik republike Danilo Türk je zbranim vernikom dejal, da so že veliko prispevali k razvoju Slovenije, ob tem pa poudaril, da smo vsi državljani Slovenije in državljani sveta ter da je naša skupna naloga boj za mir.

Slovesnosti so se udeležili tudi visoki predstavniki Katoliške cerkve ter pravoslavne, evangeličanske in judovske skupnosti v Sloveniji, ameriški veleposlanik Joseph Mussomeli, ministra Roman Jakič in Senko Pličanič, predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič, varuhinja človekovih pravic Vlasta Nüssdorfer, nekdanja notranja ministrica Katarina Kresal, odvetnik Miro Senica, evropski poslanec Jelko Kacin ter drugi.

Glasen aplavz za Katar in Halida
Zbrani verniki so glasen aplavz namenili državi Katar, od koder prihaja tudi najizdatnejša finančna pomoč za gradnjo islamskega kulturnega centra v Ljubljani, presenetil in razveselil pa jih je tudi prihod Halida Bešlića, enega najbolj priljubljenih pevcev v BiH-u, ki je imel sicer veliki koncert že sinoči na Kongresnem trgu, danes pa je stopil tudi na oder na Kurilniški ulici in se za eno pesem pridružil pevskemu zboru iz Sarajeva, ki je na slovesnosti pel pesmi, posvečene Alahu.

Od leta 1969 do danes
Islamski kulturni center, za katerega so arhitekturno rešitev izbrali na natečaju, bo obsegal 12 metrov visok glavni objekt, 24 metrov visoko molilnico in 40 metrov visok minaret. V centru bodo tudi knjižnica, učilnice, športna dvorana in družabni prostori.

Prve težnje za gradnjo džamije v Ljubljani segajo v leto 1969, od takrat je bilo v igri več različnih lokacij za džamijo. V delu javnosti in politike so se medtem pojavljala tudi nasprotovanja gradnji džamije, napovedoval se je tudi referendum, vendar ga je ustavno sodišče preprečilo z utemeljitvijo, da bi bil neustaven.

Položen temeljni kamen za džamijo