Predsednica društva Parada ponosa Simona Muršec je na sklepnem delu povorke opozorila, da letošnja Parada ponosa odstira površje navideznega udobja in družbenih dosežkov. S tem, ko postavlja v ospredje interspolne osebe, zgodovinski spomin na žrtve fašizma, vrstniško nasilje na šolah, homofobne režime in predvsem ignoranco institucij do potreb najšibkejših, prodira v pore družbenega sistema, ki dopušča in uzakonja diskriminacijo, je poudarila.

Kot je dodala, institucijam v državi sporočajo, da ni opravičila, ker denimo ne uredijo pravnega priznanja spola, ker dopuščajo referendume o človekovih pravicah in ker se sistematično ogroža zdravje transspolnih in interspolnih oseb. S Parado ponosa zahtevajo odgovornost nosilcev družbene in politične moči, je dejala.

Parade ponosa se je udeležilo več vidnih predstavnikov političnega in družbenega življenja, med njimi predsednik DZ-ja Milan Brglez. "Smo družba vseh in moramo biti vključujoča družba," je dejal. Obžaloval je, da koaliciji še ni uspelo zakonsko urediti položaja istospolnih, kot bi si želeli.

Prva Parada ponosa v Sloveniji je bila leta 2001, ki so jo organizirali kot odziv na dogodek v enem izmed ljubljanskih lokalov, kjer varnostniki vstopa niso dovolili gejevskemu aktivistu, češ da "lokal ni za tako vrsto ljudi".

Kot prvo Parado ponosa v svetu sicer štejejo protest leta 1969, ko se je ameriška skupina gejev in lezbijk uprla racijam in nasilju policistov v lokalu Stonewall v New Yorku. Od takrat Parade ponosa prirejajo po vsem svetu kot spomin na ta dogodek, kot opozorilo na diskriminacijo istospolno usmerjenih ter za promocijo strpnosti.