Pred ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) so se zbrali predstavniki sindikatov, ki imajo med svojim članstvom zaposlene v težkih in nevarnih poklicih ter so upravičeni do t. i. poklicne pokojnine. Ministrstvo za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti, vodi ga ministrica Anja Kopač Mrak, se je namreč konec lanskega leta precej samovoljno odločilo, da zniža prispevno stopnjo delodajalcev v poseben pokojninski sklad (SODPZ), ki ga upravlja državna Kapitalska družba (KAD). KAD-u pa je dodelil višjo provizijo za upravljanje omenjenega sklada, ki zbira sredstva za izplačevanje poklicnih pokojnin.

Zakaj je odločitev samovoljna? Dogovore, povezane z upokojevanjem, načeloma sprejemajo socialni partnerji na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS). Tokrat pa je MDDSZ zadovoljil delodajalce in razjezil sindikate, s katerimi bo v prihodnosti moral doseči kompromis glede novih reform na področju pokojnin.

Poklicne pokojnine namesto beneficiranega staža
Obvezno dodatno poklicno zavarovanje je v začetku tisočletja nadomestilo beneficiran delovni staž, na podlagi katerega so se zaposleni v težkih poklicih, npr. rudarji, vojaki, piloti, baletniki, lahko predčasno upokojevali. Možnost predčasne upokojitve zdaj omogoča poklicno zavarovanje, na podlagi katerega se lahko upravičenci, ki so opravljali težko in zdravju škodljivo delo oz. delo, ki ga po določeni starosti ni mogoče uspešno opravljati, prej upokojijo oz. prejemajo premostitveni dohodek do izpolnitve pogojev za upokojitev iz obveznega pokojninskega zavarovanja.

Dodatne prispevne stopnje delodajalcev v sklad pokojninskega zavarovanja so se v preteklosti spreminjale. Do leta 2010 jih je bilo več, in sicer glede na težavnost delovnega mesta, od 4,2 do 12,6 odstotka. Nato je bila določena enotna prispevna stopnja za vse zavarovance (10,55 odstotka), ki je bila v začetku leta 2014 znižana na 9,25 odstotka za vse zavarovance. Po treh letih je znova znižana, tokrat na osem odstotkov. To pomeni, da se je v sedmih letih znižala za nekaj manj kot četrtino oz. za 2,55 odstotne točke. Na ministrstvu opozarjajo, da gre za poskusno dobo dveh let in da se bo prispevna stopnja vrnila na prejšnjo, če bo primanjkovalo sredstev.

Strah pred praznimi računi
Sindikati, ki zastopajo delavce v težkih poklicih, menijo, da bo zaradi znižane stopnje zmanjkalo sredstev za poklicno upokojevanje nekaterih delavcev. Pokojninska zakonodaja namreč določa, da je eden od pogojev za poklicno upokojitev dovolj sredstev, zbranih na osebnem računu. Poklicna pokojnina se namreč odmeri glede na višino zbranih sredstev, vendar ne sme biti nižja od starostne pokojnine, ki bi jo zavarovanec sicer prejel v obveznem pokojninskem zavarovanju glede na dopolnjeno pokojninsko dobo.

Predsednik Slovenske zveze sindikatov Alternativa Zdenko Lorber je ob napovedi protesta po poročanju STA-ja opozoril, da je že zdaj premalo sredstev za poklicno upokojitev 50 zavarovancev, v prihodnjih desetih letih pa bo po izračunih sindikalistov premalo sredstev za od 50 do 80 zavarovancev. Že če bi prispevna stopnja ostala 9,25-odstotna, bi primanjkljaj v prihodnjih desetih letih po njegovih besedah znašal 2,2 milijona evrov.

Sindikat delavcev v rudarstvu in energetiki (SDRES) pa je izračunal, da bodo poklicno zavarovani delavci po trenutni ureditvi poklicnega zavarovanja, če prejemajo povprečno slovensko plačo, prejemali nekaj več kot 500 evrov poklicne pokojnine. Njihovi izračuni tudi kažejo, da bi za nekatere skupine delovnih mest prispevna stopnja morala znašati več kot 15 odstotkov, da bi upravičenci do poklicne upokojitve "lahko šli pravočasno v pokoj z za človeka dostojno pokojnino", so zapisali na svoji spletni strani.

Ministrstvo: Sklad ima presežke
Ministrstvo za delo in KAD imata na drugi strani svoje izračune. Ministrstvo meni, da z enotno prispevno stopnjo ni mogoče zagotoviti enakomerne pokritosti pravic vseh zavarovancev in da je dolgoročno vzdržnost poklicnega zavarovanja mogoče ob enotni prispevni stopnji zagotoviti le z zadostnim zneskom iz solidarnostnega sklada, za kar pa bo potrebnih več let. Vendar so pričakovani presežki pokojninskega sklada ocenjeni na več sto milijonov evrov. Največji presežki so pri zavarovancih, ki hkrati izpolnijo pogoje za poklicno in starostno pokojnino.

Po izračunih KAD-a bo od nekaj več kot 45.000 poklicnih zavarovancev v naslednjih desetih letih približno 600 zavarovancev imelo minimalni primanjkljaj, medtem ko bodo preostali imeli presežek.

"Sindikati operirajo z izračuni KAD-a, ki jih je ta pripravil in predstavil njihovim predstavnikom ob obravnavi predloga novega pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja na Odboru SODPZ-ja. Iz teh izračunov res izhaja, da bo imelo na svojem osebnem računu premalo sredstev za poklicno upokojitev v tem letu 50 zavarovancev, v prihodnjih desetih letih pa okrog 600 zavarovancev od približno 45.000 zavarovancev poklicnega zavarovanja. Pri tem pa je treba poudariti, da bo tudi tem zavarovancem poklicnega zavarovanja omogočena poklicna upokojitev s pomočjo zagotovitve primanjkljaja iz solidarnostnih rezerv, ki jih uvaja nov pokojninski načrt poklicnega zavarovanja. Iz teh izračunov KAD-a izhaja tudi, da znižanje prispevne stopnje poklicnega zavarovanja ni vplivalo na število zavarovancev poklicnega zavarovanja, ki imajo na osebnem računu primanjkljaj sredstev za poklicno upokojitev, saj to ostaja enako," na očitke sindikatov odgovarjajo na ministrstvu.

Ob tem izpostavljajo dejstvo, da se večina poklicnih zavarovancev ne odloča za poklicno upokojitev in svoja sredstva ob starostni upokojitvi raje dvigne v enkratnem znesku oziroma jih prenese v dodatno pokojninsko zavarovanje.

Darilo KAD-u
Sindikalnih zastopnikov delavcev pa niso zmotili le nižji prispevki, temveč tudi višja provizija KAD-a za upravljanje pokojninskega sklada. Pri prejšnjem pokojninskem načrtu je bilo dogovorjeno, da se začne upravljavska provizija postopoma nižati, ko sredstva pokojninskega sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja dosežejo vrednost 700 milijonov evrov. Novi načrt je to mejo dvignil za 50 milijonov, na 750 milijonov evrov. Po podatkih KAD-a je trenutno v skladu nekaj manj kot 655 milijonov evrov (november 2016). Upravljavska provizija zdaj znaša 6,5 milijona evrov letno, vstopni in izstopni stroški pa 1,3 milijona evrov.

Na ministrstvu za delu poudarjajo, da se upravljavska provizija za upravljanje sklada ni povečala, saj znaša enako kot pred veljavnostjo novega pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja, in sicer odstotek od povprečne letne čiste vrednosti sredstev sklada. Le lestvica zniževanja upravljavske provizije se je zamaknila za 50 milijonov evrov. "Glede na povečan obseg del in pristojnosti v sistemu poklicnega zavarovanja, ki so bili KAD-u naloženi z zadnjimi spremembami ZPIZ-2, menimo, da je malo poznejši začetek zniževanja upravljavske provizije upravičen," pojasnjujejo na ministrstvu.

Merila za poklicno zavarovanje izvirajo iz SFRJ-ja
Manjša plačila delodajalcev in višja provizija KAD-a morda sploh niso največja problematika poklicnih pokojnin, temveč so to pravila, kdo je sploh upravičen do dodatne poklicne pokojnine.

Ministrstvo za delo napoveduje, da bodo letos res skušali urediti nove kriterije, kdo je upravičen do poklicne pokojnine. To sicer neuspešno poskušajo že vrsto let. Za določanje delovnih mest še vedno velja zakon iz leta 1969, nekaj zakonov, ki določajo delovna mesta v državni upravi, ter sklepi SPIZ-a od leta 1975 do 1991. Tako so med upravičenci še vedno delavci v ovčarski proizvodnji in rečnem prometu ter celo v organih za narodno obrambo, kar koli že to pomeni.

Določitev novih upravičencev za poklicno zavarovanje bo verjetno kar težka preizkušnja za ministrico Anjo Kopač Mrak. Še posebej, ker si je s svojimi posegi v poklicno zavarovanje nakopala novega nasprotnika v delu socialnih partnerjev, brez katerih ne bo mogoče doseči ustreznih rešitev.