Predsednik DZ-ja je ob predstavitvi dela v prvih devetih mesecih opozoril, da ugled DZ-ja v javnosti pada, vzrok za to pa je po njegovem mnenju v tonu in načinu "razprave lepega števila poslancev". Zato je tudi že napovedal zaostritev meril, predvsem za "neposredne osebne napade in osebne spopade med poslanci. Takrat bo očitno moja desna roka morala pogosteje seči po gumbu za izklop mikrofona," je še dejal predsednik DZ-ja.

Presečnik: Do boljšega ugleda z udeležbo na sejah
Oglasil se je tudi predsednik poslanske skupine SLS, Jakob Presečnik, ki je dejal, da ga veseli, da je tudi Gantar opozoril na to perečo točko, o kateri je že pred časom v pismu vodjem poslanskih skupin spregovoril tudi SLS-ov poslanec Radovan Žerjav. Presečnik je še prepričan, da bi se ugled DZ-ja zvišal, če bi poslanci dvignili raven komuniciranja in izboljšali kulturo obnašanja. K boljšemu ugledu pa bi po Presečnikovem mnenju pripomogla tudi višja prisotnost poslancev na sejah parlamenta.

Predsednik držanega zbora je sicer še razložil, da so poslanci v devetih mesecih tega sklica zasedali 51 dni. Tako so za devet dni prekosili enako obdobje prejšnjega mandata, opravili pa so tudi več sej, in sicer devetnajst (v prejšnjem sklicu sedemnajst). Gantar je tako dejal, da je DZ opravil veliko delo.

Prve mesece zaznamovala kriza
Po Gantarjevih besedah ima devetmesečno obdobje tega sklica predvsem dve značilnosti. Prva je, da sta delo DZ-ja v tem obdobju in ton razprav zaznamovali predvsem finančna in gospodarska kriza, druga pa, da se je izkazalo, da v DZ-ju obstaja zelo močna največja opozicijska stranka SDS, ki lahko s številom poslancev, ki jih ima, "brez večjih težav in ob minimalni pomoči drugih dveh opozicijskih strank uveljavi vse inštrumente", ki jih ima v DZ na voljo opozicija.

Sodelovanje s podpredsedniki DZ-ja Gantar ocenjuje kot dobro, saj so mu ti v veliko pomoč pri vodenju sej. Kot dobro ocenjuje tudi sodelovanje z vodji poslanskih skupin, pripomb pa nima niti na sodelovanje z vodji opozicijskih poslanskih skupin, "ki je v okviru pravil in poslovnika DZ-ja. Je pa normalno, da skuša opozicija včasih doseči več, kot ji omogoča poslovnik, predvsem ko gre za določanje časa za obravnavo določenih točk," je dejal.

Do določene mere pa so se po njegovem mnenju spolitizirale seje kolegija predsednika DZ-ja.

Manj uspešno pri vojnih novelah
Manj uspešni so bili po besedah predsednika DZ-ja poslanci predvsem pri usklajevanju dveh t. i. vojnih novel - novele zakona o žrtvah vojnega nasilja in novele zakona o vojnih grobiščih -, kjer jim ni uspelo doseči končnega soglasja.

Glede projekta Znanje žanje, s katerim DZ začenja vsako sejo DZ-ja, po Gantarjevih besedah prevladujejo predvsem trije vtisi: "Prvi je, da so bila vsa predavanja izjemno dobra; da je projekt doživel velik medijski odziv; tretji pa je, da je bila udeležba poslancev slaba." Projekt bodo zato prestavili na nov termin.

Gantarja prizadela obstrukcija SDS-a
Med težavami, ki so zaznamovale delo DZ-ja, kot zadevo, ki ga je osebno najbolj prizadela, Gantar vidi obstrukcijo SDS-a ob ratifikaciji sporazuma o pristopu Albanije in Hrvaške k zvezi Nato.

Moti ga tudi, da opozicija v DZ vlaga zakone, ki so bili enkrat že zavrnjeni. "To sicer ni nič nezakonitega ali v nasprotju s poslovnikom, gre pa za vprašanje politične in etične drže," pravi in dodaja, da je pri tem očitno, da je za predlagatelje pomembna predvsem razprava, ne pa to, ali bo zakon sprejet.