Finančni minister Mramor bo glede predloga zakona prepričeval tako koalicijo kot opozicijo. Foto: BoBo
Finančni minister Mramor bo glede predloga zakona prepričeval tako koalicijo kot opozicijo. Foto: BoBo

Minister Dušan Mramor se je sestal s predsedniki koalicijskih strank in vodjami poslanskih skupin in jim predstavil zadnjo različico predloga zakona o izvedbi fiskalnega pravila. Potem ko je DZ predlog zakona konec januarja z veliko večino podprl, za je glasovalo 79 poslancev in poslank, je Mramor za zaprtimi vrati s strankami iskal še zadnje kompromisne rešitve. Na usklajevanju so bili prisotni predstavniki SMC-ja, NSi-ja, DeSUS-a, SD-ja in ZaAB-ja. Predstavniki SDS-a in ZL-ja na usklajevanje niso bili povabljeni.

Za potrditev zakona je potrebna dvotretjinska večina, zato mora Mramor pri iskanju kompromisa upoštevati zahteve koalicijskih in opozicijskih strank. Nekatere stranke so s predlogom zadovoljne bolj kot druge. Zadovoljnejši so tako v SD-ju, v ZaAB-ju pa sodeč po izjavi predsednice Alenke Bratušek manj. Kot je novinarjem povedala od odhodu, še vedno pričakuje odgovor, kako se bo zakon izvajal v resničnem življenju. To je po njenih besedah glavni pomislek stranke.

Še bolj omejujoče formule, kot je bila v prvotnem predlogu zakona, v ZaAB-ju ne sprejemajo, je dejala, in ne dovolijo, da bi s tem dušili gospodarstvo in državljane. A predlog zadnjih dopolnil temu sledi, je pojasnila in še dodala, da bo še danes o tem razpravljala poslanska skupina.

Po srečanju je vodja poslanske skupine SMC-ja Simona Kustec Lipicer povedala, da so v konstruktivni razpravi ugotovili, da še nekaj odprtih zadev potrebuje dodatna pojasnila in pogovore znotraj posameznih strank v sodelovanju z ministrom Mramorjem.

SD in DeSUS za fiskalno pravilo in socialo
V DeSUS-u in SD-ju opozarjajo, da zaradi fiskalnega pravila ne smejo trpeti socialne pravice ali pokojnine. DeSUS je že prejel zagotovilo, da se pokojnine tudi v zelo težkih razmerah ne bodo nižale. Kot je dejal predsednik SD-ja Dejan Židan, ki je označil razpravo za strpno in strokovno, sta bili upoštevani tudi dve pripombi SD-ja. Židan in vodja poslanske skupine Matjaž Han bosta poslance in poslanke SD-ja pozvala, naj predlog podprejo.

Židan: Obstaja vmesno obdobje prilagajanja
Židan je pojasnil dogovorjeno formulo za uravnoteženje javnih financ. Fiskalno pravilo govori o tem, da srednjeročno in dolgoročno trošimo, kolikor ustvarimo, a po njegovih besedah obstaja vmesno obdobje prilagajanja. Pomembno je, da v primeru izjemnih okoliščin in negativnih gospodarskih gibanj obstaja možnost izjem in odstopanja od fiskalnega pravila varovanje socialnih transferjev, pokojnin in delovanje javnih ustanov, poudarja Židan.

To možnost, o kateri bi odločal DZ, predlog zakona dopušča, zagotavlja Židan. Po njegovi oceni gredo zato s predlogom po pravi poti. "Kar smo izpogajali, smo," je pripomnil Židan, ki upa, da stranke pri pogajanjih niso držale fig v žepu.

Zlasti v SDS-u in NSi-ju pa zagovarjajo strožje pogoje za izvajanje fiskalnega pravila oziroma uravnoteženje javnih financ. Med drugim podpirata t. i. švicarsko formulo, po kateri bi se na letni ravni postavila na neodvisnih podatkih temelječa zgornja meja letne proračunske porabe.

Predsednica NSi-ja Ljudmila Novak je pred srečanjem dejala, da je Mramor določene njihove pripombe upošteval, da pa imajo še nekatere druge predloge. V Mramorjevem predlogu je sicer upoštevana še strožja formula kot t. i. švicarska, je dejala Ljudmila Novak. Formulo za uravnoteženje proračuna so na srečanju tako uskladili.

Uskladili so se tudi glede fiskalnega sveta in dosegli konsenz pri izjemah v izrednih razmerah, je še povedala Simona Kustec Lipicer.

K sprejemu zakona poziva Evropska komisija
Postopek sprejemanja izvedbenega zakona je v zadnjih mesecih nekoliko zastal. K njegovemu sprejetju je nedavno pozvala tudi Evropska komisija v okviru priporočil Sloveniji. Slovenija je sicer edina država, ki še nima zakona, s katerim bi implementirali določilo o fiskalnem pravilu, ki je že zapisano v ustavo.

Prihodnji teden utegne biti predlog na odboru DZ-ja, junija na plenarni seji. Predlog torej potrebuje dvotretjinsko podporo. Stranke SMC, DeSUS, SD, NSi in ZaAB imajo skupaj 61 poslanskih glasov. Računati gre tudi na poslanca manjšin, ki sta se tudi udeležila današnjega srečanja. Kot je dejala Simona Kustec Lipicer (SMC), bodo potem, ko bodo dokončno usklajeni, tudi pri SDS-u ponovno preverili, ali se vsebinsko lahko spet najdejo. Na glasove iz ZL-ja ne morejo računati, saj se v tej stranki zavzemajo za črtanje fiskalnega pravila iz ustave.