"Pisanje pod psevdonimi ima bogato zgodovino v evropski tradiciji in so se je posluževali mnogi misleci, umetniki, politki. Včasih je to edini način, da nekdo kar najbolje izrazi misel, ki jo je razvil. Žal pa je treba poudariti, da obstaja manjšina, ki to zlorablja. Dodal bi še to, da za težnjami po razkrivanju anonimnosti se skriva tudi komercialni interes, saj ima prava identiteta uporabnika veliko višjo tržno vrednost, kot neki psevdonim," je dodal.

Številni pisci najrazličnejših žaljivih ali kako drugače spornih komentarjev v moderatorjih spletnih forumov vidijo stroge cenzorje, takšne, kot so jih poznali v prvi polovici 19. stoletja v časih znamenitega Metternichovega absolutizma, ki celo kršijo 39. člen slovenske ustave (svoboda izražanja). Vendar ni tako. "V ustavi je zagotovljena tudi svoboda gibanja, ampak v določenih okoliščinah lahko krši pravico do zasebnosti, telesne nedotakljivosti, zasebne lastnine itd., zato je tudi ta pravica omejena s svobodo drugih. Enako je pri svobodi govora. Govor, ki je drugim ljudem lahko v škodo, načenja njihovo dostojanstvo, ugled, širi neresnice, jih žali itd., je nesprejemljiv in zakonsko prepovedan. Zato moramo komentarje, ki te omejitve ne spoštujejo, tudi umikati s portala," je pojasnil Brkič.

Brkić je med drugim še pojasnil, da za komentiranje lika in dela politikov in drugih sorodnih javnih osebnosti veljajo nekoliko drugačna, mehkejša merila. "Tudi politiki med samo pogosto osebno obračunavajo, in to je del političnega življenja," je dodal.