Na MMC-ju smo Zdravstveni inšpektorat RS povprašali, kako je epidemija spremenila njihovo delo in kaj jim (je) povzroča(lo) največ preglavic.

Delokrog inšpektorata je obsežen, saj opravljajo inšpekcijske nadzore nad izvajanjem zakonov in predpisov, ki urejajo kar 20 različnih področij ‒ pacientove pravice, sanitarno-tehnične pogoje v različnih dejavnostih, kopalne vode, kozmetiko, varnost igrač ...

"Naše poslanstvo je varovanje javnega zdravja", pravi inšpektorica Andreja Mojškrc.

V njihovi pristojnosti je tudi nadzor alkohola in tobaka, predvsem glede prodaje alkoholnih izdelkov mladoletnim osebam in prepovedi kajenja v zaprtih javnih prostorih, pri čemer imajo pogosto tudi asistenco policije. Na terenu so inšpektorji deležni tudi groženj, še več jih je bilo v preteklosti v gostinskih obratih, ko so nadzirali tudi higieno živil, kar pa je zdaj v pristojnosti Uprave RS za varno hrano, pojasnjuje sogovornica.

85 zdravstvenih inšpektorjev

Njihov način dela temelji na rednem nadzoru, imajo podatke o objektih, ki jih morajo nadzirati, nato pa glede na razpoložljive kadrovske in finančne vire naredijo letni načrt dela rednih nadzorov v skladu z oceno tveganja ‒ domove za starejše občane tako denimo obiščejo vsako leto, proizvodnjo lesenih izdelkov pa enkrat na tri leta.

Načrt razdelijo na območne enote in naprej na posamezne inšpektorje na terenu. Poleg tega pa morajo obravnavati še vse prijave, ki jih sprejmejo ‒ njihovo približno število vključijo že v letni načrt na podlagi povprečja prejetih prijav iz preteklih treh let. Prijave dobivajo z vseh področij svojega dela in te se obravnavajo prioritetno. "Kajti prijava vedno pomeni neki sum na neskladnost, ki ga moramo preveriti," poudarja Mojškrčeva.

V Sloveniji je 85 inšpektorjev, razdeljenih med sedem območnih enot, na sedežu v Ljubljani pa je sektor za strategijo in planiranje.

Ko inšpektor zazna neko neskladnost, je dolžan ukrepati upravno in prekrškovno. Upravni ukrep pomeni, da inšpektor z odločbo odredi odpravo neskladnosti v določenem roku. Običajno zavezanec o odpravi neskladnosti poroča nazaj inšpektorju, ta pa po potrebi odpravo preveri tudi na terenu. Če zavezanec tega ne stori, mu inšpektor lahko naloži tudi denarno kazen.

"Na splošno sicer lahko rečem, da se zavezanci res trudijo izpolnjevati zahteve zakonodaje, nekatere neskladnosti se lahko odpravijo že takoj in potem izdaja upravne odločbe sploh ni potrebna. Inšpektor lahko izreče opozorilo, opomin, lahko pa tudi globo," razloži.

Čas, ko se je vse postavilo na glavo

Z nastopom epidemije pa so inšpektorji vse sile usmerili v nadzor odlokov vlade in odredb ministra za zdravje, ki so bili izdani za namen zajezitve epidemije, pozneje pa v nadzor nad ukrepi za omejevanje širjenja novega koronavirusa. Rednega nadzora ta čas ni bilo, vsi inšpektorji so obravnavali prijave s teh področij.

Sorodna novica "Vojno dobičkarstvo" na račun novega koronavirusa

"To je bilo res burno obdobje, vse se nam je postavilo na glavo. Objavljene številke glede opravljenih nadzorov še zdaleč ne povedo vsega. Da smo bili odzivni, smo uvedli 24-urna dežurstva, sodelovali smo s policijo, z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ), z vladnim klicnim centrom, pa tudi z javnostjo, ki je imela številna vprašanja. Klicali so nas zavezanci, stranke, občani. Tudi s tem telefonskim pojasnjevanjem smo veliko pripomogli k spoštovanju predpisov," se dolgih spomladanskih tednov spominja sogovornica.

"Za nas je bila ogromna sprememba tudi to, da mi zakonodajo, ki jo nadziramo, dobro poznamo že v trenutku, ko jo začnemo nadzirati, saj sodelujemo pri njeni pripravi. V rednih časih namreč ministrstvo za zdravje pripravlja zakone in druge predpise, mi pri tem sodelujemo, in ko je ta predpis objavljen v uradnem listu, lahko začnemo nadzor. Tokrat pa je bila časovnica popolnoma spremenjena, pa tudi glede vsebine oziroma pripravljavcev predpisov ‒ poleg zdravstvenega so bili namreč pripravljavci še gospodarsko, notranje, šolsko ministrstvo, vsak za svoje področje. Zato smo morali na začetku zelo veliko energije vlagati v komunikacijo z drugimi pristojnimi ministrstvi pri tolmačenju zakonodaje, saj moramo mi zelo dobro razumeti predpis, ko gremo v nadzor," razloži.

Razen res nujnih stvari z vseh 20 njihovih področij dela so se ves čas ukvarjali s predpisi, ki so bili postavljeni za namen zajezitve epidemije.

Prisotnost je bila nadpovprečno visoka, praktično ni bilo ne dopustov ne bolniških odsotnosti. Nihče ni bil na čakanju, nihče ni delal od doma, vsi so bili aktivno na svojih delovnih mestih oz. na terenu, pravi sogovornica.

Polne roke dela zaradi omejitve gibanja

Na teren so se odpravili, ko je bilo treba denimo preveriti prijavo, ali je neka trgovina res odprta, čeprav ne bi smela biti. "V tem času smo prioritetno obravnavali prijave, ki so se večinoma nanašale na odlok o prepovedi ponudbe in prodaje blaga in storitev ter na odlok o prepovedi gibanja in zbiranja," pojasni.

Sorodna novica Policisti podali že več kot 1250 prekrškovnih predlogov zdravstvenemu inšpektoratu

Odlok o prepovedi zbiranja in gibanja ljudi je bil izdan na podlagi zakona o nalezljivih boleznih, v katerem so predpisane tudi globe, za nadzor tega zakona pa je kot prekrškovni organ pristojen zdravstveni inšpektorat. "Včasih so bili nadzori tudi skupni, a večino dela je v tem primeru opravila policija in nam pošiljala ‒ oz. nam še pošilja ‒ predloge za uvedbo prekrškovnega postopka. Te zadeve so potem dodeljene inšpektorjem v obravnavo, postopek se začne s pozivom domnevnemu kršitelju, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ko prejme položnico, lahko plača polovično kazen, če zamudi ta rok, plača celo globo ali pa poda zahtevo za sodno varstvo," opisuje Mojškrčeva.

Zakon o nalezljivih boleznih se je med epidemijo spremenil in globe so se povišale ‒ s 40 na 400 evrov. "Mi smo med epidemijo ves čas poudarjali, da namen teh predpisov ni kaznovanje, ampak to, da se spoštujejo. Postavljeni so z namenom, da se doseže neki cilj ‒ v tem primeru je bil cilj zajeziti epidemijo in preprečiti širjenje virusa. Ves čas pozivamo tudi k osebni odgovornosti posameznika," opozarja.

Maj je bil nato v znamenju sproščanja ukrepov, kar pa za inšpektorje ni pomenilo manj dela: "Med epidemijo so se ljudje nekako navadili na obstoječe ukrepe, ko pa so se ti začeli rahljati, so se začeli predpisi zelo hitro spreminjati in spet je bilo veliko prijav, vprašanj."

Veliko kršitev so denimo zaznali na začetku meseca, ko so gostinci spet lahko odprli svoje lokale, a dovoljena je bila le strežba na zunanjih terasah. "Ves maj je bil za nas še izjemno pester, v tem času pa smo od policije prejeli že skoraj 10.000 predlogov za uvedbo prekrškovnega postopka," dodaja.

S 1. junijem je bil po 80 dneh uradno razglašen konec epidemije, zato so se začeli pri svojem delu počasi vračati k delu na posameznih področjih rednega inšpektorskega dela. "Toda zdaj s poslabšanjem epidemiološke slike se spet vsi vračamo k zakonu o nalezljivih boleznih," pravi inšpektorica.

Sorodna novica Kakšna je razlika med karanteno in izolacijo?

Prijave sosedov

V zadnjem času so se v medijih najpogosteje pojavljali v prispevkih o odrejenih karantenah. Opravljali so tudi nadzor nad prijavami, ki so se nanašale na sum kršitve karantene, odrejene zaradi preprečevanja širjenja novega koronavirusa.

"Klicali so nas na primer sosedje, ki se jim je zdelo, da se nekdo zunaj sprehaja, čeprav so slišali, da bi moral biti v karanteni. Naš postopek je bil tak, da smo na ministrstvu za zdravje preverili, ali je ta oseba res domnevni kršitelj. V približno polovici primerov se je izkazalo, da ta oseba sploh ni na seznamu, da bi morala prejeti karantensko odločbo. V preostalih primerih pa se je izkazalo, da še niso imeli vročene odločbe ali pa da je bila prijava pravzaprav podana, potem ko je odrejena karantena že potekla. Karantenske odločbe, ki jih izdaja ministrstvo za zdravje, so se namreč vročale po zakonu o splošnem upravnem postopku, kar je pomenilo, da oseba, ki je bila v karanteni, pogosto te odločbe dejansko ni imela vročene v roke pred iztekom karantene," razloži inšpektorica.

Zvonec pri Janezu Novaku

Sprememba odloka, ki je stopila v veljavo pred nekaj dnevi, pa je zdaj omogočila vročanje karantenskih odločb za tiste, ki prihajajo iz držav na rdečem seznamu, že na mejnih prehodih. In prav na te se zdaj osredotoča zdravstveni inšpektorat. "Prioriteta našega nadzora se vedno prilagaja oceni tveganja NIJZ-ja in oni so presodili, da so zdaj največje tveganje za slabšanje epidemiološke slike vneseni primeri okužb," pojasnjuje.

Sorodna novica Nov način izdajanja odločb: prvi dan so jih na meji vročili okoli 200

Podatki se razdelijo inšpektorjem po območnih enotah, ti se nato z informacijo, koga iščejo, fizično odpravijo na teren.

Inšpektorat denimo dobi podatek, da se je Janez Novak vrnil iz Srbije in mu je bila na mejnem prehodu Obrežje vročena odločba o 14-dnevni karanteni na naslovu, ki ga je navedel organom na meji.

Inšpektor se nato na ta naslov praviloma odpravi skupaj s policistom. Po obstoječih predpisih vstopa v stanovanje nimajo, pozvonijo pri vhodnih vratih, oseba mora izkazati svojo identiteto in inšpektor nato zavede v evidenco, da je bila oseba na naslovu, ki je naveden na karantenski odločbi. Za osebe, ki jih ni bilo doma, bodo takoj uvedeni prekrškovni postopki, zadevo prevzame policija.

Obiskali bodo vse, tudi po večkrat

"Mi imamo namen obiskati vse osebe, ki so to karantensko odločbo prejele, tudi večkrat. Tudi tisti, ki so že bili obiskani, lahko pričakujejo, da se bo pri njih to ponovilo. Tisti, ki ne bodo doma, bodo prejeli globe, in tudi te lahko prejmejo večkrat. Zato res pozivamo k spoštovanju teh odločb, kajti nadzori so zdaj intenzivni in se bodo tudi ponavljali," poudarja zdravstvena inšpektorica. Cilj je namreč kar 500 opravljenih nadzorov dnevno.

Sorodna novica Dvema okuženima zaradi malomarnega širjenja virusa grozi kazen. Nadzor bo zaostren.

Kršiteljem se bodo izrekale globe od 400 do 4.000 evrov.

"V hitrem prekrškovnem postopku se praviloma izreče najnižja kazen, če pa inšpektor presodi, da obstajajo elementi, da gre za hujši prekršek, je izrečena globa lahko tudi višja ‒ ta možnost nam je bila dana. Če bi se pozneje izkazalo, da je ta oseba širila nalezljivo bolezen, pa je to kazenska ovadba," opozarja.

Časi, ki zahtevajo hitro prilagajanje

Hitro spreminjanje pravil in odlokov pa povzroča sive lase tudi njim, kriznih razmer so sicer vajeni, niso pa pričakovali, da bodo tokratne trajale toliko časa.

Sorodna novica Inšpektorji preverjajo spoštovanje ukrepov v lokalih in na plažah

"Zjutraj odpreš uradni list, ugotoviš, kaj je treba vprašati na tem in kaj na onem ministrstvu, nato začnejo deževati vprašanja s terena. Tudi povprečen državljan se trenutno zelo težko znajde v tej poplavi informacij," priznava zdravstvena inšpektorica.

Na začetku epidemije so sami nadzorovali vse, v prihodnje pa pričakujejo, da bodo lahko računali tudi na pomoč preostalih inšpektoratov. Če se bodo razmere zaostrovale in se bo denimo tako kot v Srbiji skrajšal delovni čas lokalov, bo tovrstne morebitne kršitve tako nadzoroval tržni inšpektorat.

Glede aplikacije za sledenje stikom okuženih, ki v zadnjih dneh dviguje veliko prahu, pa se zdravstvena inšpektorica še ne želi opredeljevati, češ da je zadeva šele v fazi priprave. "Če in ko bo prišlo do tega, se bomo z njo seznanili in takoj začeli izvajati nadzor, če bo to v naši pristojnosti," pa zatrjuje.