Slovenija v tožbi, ki jo je vložila po 259. členu pogodbe o delovanju EU-ja, Sodišču EU-ja predlaga, naj ugotovi, da je Hrvaška kršila 2. in 4. člen pogodbe EU-ja, ki govorita o spoštovanju vladavine prava in o lojalnem sodelovanju med članicami EU-ja. Prav tako Slovenija Hrvaški očita kršenje uredbe o skupni ribiški politiki, schengenskih pravil o gibanju oseb prek meja ter direktive glede pomorskega prostorskega načrtovanja. Foto: EPA
Slovenija v tožbi, ki jo je vložila po 259. členu pogodbe o delovanju EU-ja, Sodišču EU-ja predlaga, naj ugotovi, da je Hrvaška kršila 2. in 4. člen pogodbe EU-ja, ki govorita o spoštovanju vladavine prava in o lojalnem sodelovanju med članicami EU-ja. Prav tako Slovenija Hrvaški očita kršenje uredbe o skupni ribiški politiki, schengenskih pravil o gibanju oseb prek meja ter direktive glede pomorskega prostorskega načrtovanja. Foto: EPA

Sodišče EU-ja bo na ustni obravnavi presojalo hrvaške ugovore iz decembra lani, da to sodišče glede arbitraže o meji med Slovenijo in Hrvaško ni pristojno razsojati, ker da so meje med državami stvar mednarodnega, ne pa evropskega prava.

Slovenija bo po napovedih v ponedeljek po pričakovanjih ponovila že večkrat izraženo stališče, da Hrvaška z nepriznavanjem arbitražne razsodbe o meji krši evropska pravila in politike. Sama arbitražna razsodba pa za Slovenijo ni več vprašanje, ampak dejstvo, ki ga sodišče mora upoštevati.

Če sodišče ne bo prisluhnilo hrvaškemu ugovoru, bo potem znova pozvalo Hrvaško, naj se izreče do tožbenih zahtevkov Slovenije. Temu so se v Zagrebu z ugovorom glede pristojnosti za zdaj izognili. Potem naj bi imela Slovenija pravico do replike, Hrvaška pa nato še pravico do duplike. Roke za to bo sodišče še določilo, a običajno imajo stranke za to na voljo po dva meseca.

Hrvaška vztraja pri svojih stališčih

Hrvaško zunanje ministrstvo je v nedeljo ponovilo svoja stališča pred ponedeljkovo ustno obravnavo. Kot so sporočili s hrvaškega zunanjega ministrstva, je Hrvaška decembra lani ugovarjala, da sodišče EU-ja ni pristojno odločati o zahtevah Slovenije v tem postopku, ker "med dvema državama ne gre za spor o uveljavitvi in tolmačenju prava EU-ja", kar bi sicer bilo v pristojnosti sodišča v Luksemburgu.

"V tem primeru obstaja spor, ki se nanaša na tolmačenje in uveljavitev mednarodnega prava, ki ga je treba reševati po pravilih mednarodnega prava in z zato predvidenimi sredstvi mirnega reševanja sporov, vključno s pogajanji," so zapisali. Kot so dodali, so dvostranski spori zunaj področja prava EU-ja ter niso v pristojnosti Sodišča EU-ja.

Napovedali so, da bo Hrvaška v ponedeljek argumentirala, da se tožba resnično nanaša na določanje kopenske in morske meje med državama oziroma na konkretnejše vprašanje, ali sta veljavni arbitražni sporazum in arbitražna odločitev ter ali sta vzpostavila novo mejo.

"Hrvaška meni, da se državi morata vrniti k medsebojnemu dialogu in se v dvostranskih pogajanjih dogovoriti o skupni državni meji. Samo na ta način bo mogoče priti do obojestransko sprejemljive in trajne rešitve meje," so ponovili.

Hrvaško bosta v ponedeljek zastopala hrvaška državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Andreja Metelko Zgombić ter britanska odvetnica Jemima Stratford, piše časopis. Kot dodaja, se je Stratfordova do zdaj izkazala v več kot 50 primerih na Sodišču EU-ja.

Ustna obravnava tožbe Hrvaške