Ta vojna je bila, ne glede na zorni kot, s katerega gledamo danes, osvobodilna vojna in pomemben temelj naše sedanje države Slovenije ter eden ključnih mejnikov v zgodovini slovenskega naroda. "Za seboj je pustila številne žrtve, vojaške in civilne. Zato gre hkrati tudi za boleči del ne le slovenske, ampak tudi evropske in svetovne zgodovine," je na slovesnosti ob spominskem dnevu dejal državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic.

Meni, da je prav in pomembno, da ohranjamo spomenike tedanjega časa in s tem zgodovinski spomin. "Na ta način izrekamo trajno hvaležnost vsem, ki so ceno svobode plačali s svojimi življenji," je dodal.

V Tacnu so leta 1956 postavili doprsni kip Francu Rozmanu - Stanetu, rojenemu v bližnjih Pirničah, ki se je zapisal v zgodovino kot partizanski komandant, še pred 2. svetovno vojno pa je bil tudi borec v španski državljanski vojni. Med narodnoosvobodilnim bojem je vodil 1. štajersko partizansko brigado, umrl pa je 1944 za posledicami nesreče pri preizkušanju britanskega orožja. Razglasili so ga za narodnega heroja.

Park spomina umrlim policistom med vojno
V bližini spomenika nastaja še Park spomina Tacen, ki bo posvečen vsem policistom, ki so umrli pri opravljanju službenih nalog. "Zelo živ je še vedno spomin na prelomno leto 1991, ko se je moral slovenski narod ponovno upreti in si izboriti tako dolgo pričakovano samostojnost. V prvih vrstah vojne za samostojno in neodvisno Slovenijo so bili tudi slovenski policisti. Tudi tedaj so padle žrtve. Med umrlimi je bilo šest policistov. Njim bomo postavili obeležje," je poudaril Šefic.