Pobudniki referenduma o arhivski noveli, ki so sicer zadovoljni z več kot 46.000 podpisi podpore referendumu, so po besedah Irglove na več okroglih mizah po Sloveniji ugotavljali, da se ljudje zelo dobro zavedajo, kako pomembno je, da arhivi ostanejo odprti. Zbrane podpise bodo v DZ najverjetneje vložili prihodnji teden, najpozneje do srede. Nato bo na potezi predsednik DZ-ja Janko Veber, ki bo moral ugotoviti, ali je referendumsko vprašanje ustrezno in ali je število podpisov v resnici zadostno.

Irgl ob tem dopušča možnost, da ustavno sodišče dobi zahtevo za presojo, ali bi z neuveljavitvijo zakona nastale protiustavne posledice. Če bodo koalicijski poslanci izbrali to možnost, potem verjetno ne bi imeli možnosti glasovanja na dan evropskih volitev konec maja. To bi po besedah Irglove pomenilo "namerno, načrtno in politikantsko zavlačevanje".

Irgl: Za dodatne stroške bo odgovorna koalicija
Ustavno sodišče po prepričanju Irglove ne more odločiti drugače kot pri referendumu leta 2011. V takšnem primeru bi koalicijski poslanci morali prevzeti odgovornost za dodatne stroške, je dejala.

Omerza: Udbo razstaviti na prafaktorje
Podporo SDS-ovi pobudi je izrazil tudi raziskovalec in publicist Igor Omerza. Če želimo, da naša družba napak in zločinov iz preteklosti ne bo več ponovila, "moramo Udbo in prejšnji režim razstaviti na prafaktorje", je poudaril.

Če bi obveljala novela, bi morali na potrebno gradivo čakati predolgo, je dejal. V okviru priprav na svojo novo knjigo je v dveh mesecih in pol pregledal 100.000 strani arhivskega gradiva. Če bi se moral ravnati po noveli, bi morali arhivisti teh 100.000 strani najprej prebrati in počrniti, preden bi jih predali raziskovalcu. To pa bi po Omerzovi oceni trajalo približno od tri do pet let.

SDS pri tem vprašanju podpira tudi publicist Roman Leljak. Meni, da si ljudje, ki so jih srečevali na okroglih mizah v preteklih dneh, želijo živeti "s pravo resnico".