Izide referenduma o družinskem zakoniku sta v oddaji Odmevi komentirala prva moža civilnodružbenih pobud, Aleš Primc, vodja civilne iniciative za družine in pravice otrok, ki je bila pobudnica referenduma, ter Miha Lobnik, vodja koordinacije Gibanja za družinski zakonik. Pogovarjala sta se z Igorjem E. Bergantom.

Primc: Zakonik ni prinašal nobene nove pravice
Za Aleša Primca je zavrnitev zakonika predvsem dokaz spoštovanja materinstva in očetovstva. Na vprašanje, ali ima njihova iniciativa pripravljene nove pobude za prihodnost, glede na to, da je z zavrnitvijo v veljavi zakonodaja, ki je bila sprejeta v 70. letih prejšnjega stoletja, pa je zatrdil, da zavrnitev ni nikakršna težava, saj "otrokom v istospolnih skupnostih ni prinašal niti ene nove pravice". Po njegovem mnenju namreč "ni prinašal novih stvari", predvsem ne tistih, ki so jih kot pomembne izpostavljali nasprotniki zakonika, je dodal.

Lobnik: Pogumno proti strahu in predsodkom
Miha Lobnik je prepričan, da je bilo v času kampanje javnosti posredovanih več sporočil, med njimi tudi to, da je njihova iniciativa, sestavljena tako iz vladnih kot nevladnih strank, civilnih združenj ter posameznic in posameznikov, pokazala, "da lahko delamo drugače" in da se lahko nastopi "pogumno nasproti strahu in predsodkom".

"Pozitivno je, da zdaj vemo, da obstajajo istospolne družine z otroki, ki živijo to življenje in bodo to življenje živele tudi po referendumu," je dejal Lobnik. "Le škoda je, da nimajo vsi otroci enakih pravic in da smo zapravili še eno leto ter tudi nekaj denarja pri tem referendumu," je dodal.

Lobnik je napovedal, da bodo "natančno analizirali" vse argumente nasprotne strani, vse laži in zavajanja, saj bo v letu dni, v katerem sprememba ni mogoča, "čas delal za nas".

Nestrinjanje glede enakosti pravic ostaja
Gosta se znova nista strinjala glede enakosti pravic za vse otroke. Po Primčevem mnenju imajo namreč vsi otroci, ne glede na to, v kakšni skupnosti živijo, enake pravice, zato na tem področju ni "treba iskati izboljšanja rešitev", medtem ko Lobnik pojasnjuje, da je bilo z zavrnitvijo referenduma številnim sporočeno, da njihova družina ni družina in zato njihove pravice niso enake.

Primc je še dejal, da zavrnitve nihče ne sme razumeti kot velike zmage ali poraza, o težavah pa bi se želel pogovarjati strpno in v kulturnem ozračju. Prepričan je, da je njegova stran vodila spoštljivo kulturno razpravo in so se želeli pogovarjati o argumentih.

Lobnik je med mogočimi vzroki za neuspeh zagovornikov omenil tudi zadnje javnomnenjske ankete, ki so več možnosti dajale zagovornikom. To bi lahko povzročilo učinek zaspanosti, zato ti volivci niso odšli izrazit svojega mnenja. "Tudi to je sporočilo," je dejal in dodal, da odločajo tisti, ki pridejo mnenje tudi izrazit. Lobnik je prepričan, da je del ljudi po zavrnitvi razočaran, velik del pa tudi žalosten.