Vsako leto se v najbolj priljubljenih slovenskih turističnih krajih, predvsem v poletnih mesecih, pojavijo številni posamezniki in skupine, med njimi tudi otroci, ki mimoidoče na ulicah in tudi goste gostinskih lokalov nagovarjajo, naj jim podarijo nekaj drobiža. Njihova nezgovornost oz. lističi z napisi v precej polomljeni slovenščini, da zbirajo denar v različne namene, pričajo, da gre večinoma za tujce, ki očitno iščejo priložnostni zaslužek. Poznavalci razmer pa ob tem večkrat opozarjajo, da gre za prave kriminalne združbe in da so "prisilni" berači v bistvu neke vrste novodobni sužnji.

Pretekli mesec so slovenske policijske uprave v svojih dnevnih poročilih večkrat omenile, da so policisti prijeli, kaznovali (za prekršek) in tudi privedli k sodniku tuje državljane, ki so pri beračenju nadlegovali mimoidoče ali so se pretvarjali, da zbirajo sredstva v humanitarne namene. Eden izmed takšnih primerov je bil, ko so ljubljanski policisti pri pobiranju prostovoljnih prispevkov zalotili 54-letno državljanko Romunije, ki si za svojo dejavnost ni priskrbela dovoljenja ljubljanske upravne enote.

Beračenje samo po sebi ni prepovedana dejavnost, vendar se ne sme izvajati pod pretvezo zbiranja sredstev v humanitarne namene. "Način zbiranja prostovoljnih prispevkov določa zakon o varstvu javnega reda in miru. Posamezniki ali pravne osebe lahko zbirajo prispevke v humanitarne namene (npr. elementarne in druge nesreče) po pridobitvi dovoljenja, katerega izdajo pristojne upravne enote. Upravna enota v dovoljenju določi način zbiranja prostovoljnih prispevkov in rok veljavnosti dovoljenja. Rok se določi glede na namen in način zbiranja prispevkov," so pojasnili na ljubljanski policijski upravi.

Višina globe za prekršek za posameznika znaša 104,32 evra, v primeru ugotovljenih kršitev pa lahko pridobljeni denar policisti tudi odvzamejo. "Pomembno je predvsem informiranje občanov o tem pojavu, kajti pri zbiranju prostovoljnih prispevkov gre v večini primerov za zlorabe posameznikov, med njimi so v večjem deležu storilci tujci, ko na goljufiv način (v imenu različnih lažnih humanitarnih organizacij, npr. za slepe, gluhoneme) zbirajo podpise in pobirajo prispevke mimoidočih ljudi. Po navadi se storilci prekrškov organizirano zbirajo na mestih, kjer je velika fluktuacija ljudi," še opozarjajo ljubljanski policisti.

Policisti pri tujih beračih tudi preverjajo zakonitost vstopa in bivanja na ozemlju Slovenije. Če pa ugotovijo, da so v relativno kratkem obdobju ponovili svoje prekrške, jih privedejo k sodniku za prekrške, ki jim poleg globe lahko izreče še stransko sankcijo, kot sta izgon tujca iz države in odvzem predmetov.

Skoraj tisoč kršitev v petih letih
Sankcioniranje beračenja zaradi kršitev zakona varstvu javnega reda in miru niti ni tako redko. Po podatkih Generalne policijske uprave (GPU) je policija v zadnjih petih letih (od 2011 do sredine avgusta 2016) obravnavala 954 prekrškov zaradi kršitev pri pobiranju prostovoljnih prispevkov, in sicer so jih 245 storili slovenski državljani in 709 tujci. Izdani so jim bili plačilni nalogi ali pa so zoper njih na pristojna sodišča vložili obdolžilne predloge za odvzem premoženjske koristi in izgon iz države.

20 izgonov tujcev
Na GPU-ju pravijo, da je bilo v zadnjih petih letih izrečenih 20 izgonov tujcev, vendar so v to všteti tudi vsiljivi in nadležni berači, kot nekateri prekrškarji glede na zakon o tujcih. Izgon tujcev je sicer povsem v rokah sodišč, saj lahko sledijo policijskemu predlogu ali pa ga pač glede na predložene dokaze zavrnejo.

Slovaki, Romuni in Bolgari
"Stranska sankcija izgona tujca z ozemlja Slovenije je bila v postopkih o prekrških od pristojnih sodišč izrečena državljanom Slovaške, Romunije in Bolgarije, pri čemer velja izpostaviti, da je v vseh teh primerih šlo za t. i. specialne povratnike, za katere je bila podana obsežna predkaznovanost za istovrstne prekrške," pojasnjujejo na GPU-ju.

Izgon iz Slovenije se po zakonu o prekrških izreče v trajanju od šest mesecev do petih let in velja enako za vse tujce, tudi za državljane držav EU-ja. Pri njih je po razlagi GPU-ja treba upoštevati nekatere omejitve, ki izhajajo iz direktive EU-ja iz leta 2004. Izgon tujca iz države je sicer precej preprost, saj se izvrši tako, da policija tujca privede do državne meje in ga napoti čez mejo.

Odvzet denar gre v proračun
Evidence, koliko denarja je policija zaplenila lažnim beračem, na GPU-ju ne vodijo, ker gre za t. i. obligatorni odvzem. Policija je dolžna odvzeta sredstva v skladu s predpisi o finančnem poslovanju nakazati na enega izmed podračunov Republike Slovenije, od koder se denarna sredstva odvedejo v državni proračun.