Zmago Jelinčič pravi, da mu je dokumente aprila in maja letos posredoval nekdo, ki jih je rešil pred uničenjem na kliniki. Foto: RTV SLO
Zmago Jelinčič pravi, da mu je dokumente aprila in maja letos posredoval nekdo, ki jih je rešil pred uničenjem na kliniki. Foto: RTV SLO
Nataša Pirc Musar
Po besedah Nataše Pirc Musar naj bi bilo hranjenje dokumentov, starejših od destih let, protipravno. Foto: RTV SLO
Arhivov ne uničujejo

Gre za dokumente, ki jih je RTV-ju izročil Zmago Jelinčič, pred sežigom pa jih je rešil uslužbenec psihiatrične bolnišnice. Direktor Psihiatrične klinike Miroslav Končina je sicer dejal, da po njegovem mnenju dokumentov, ki bi pričali o vpletenosti psihiatrov v Nagodetov proces, na kliniki nimajo. Dodal je še, da tudi, če bi kateri od psihiatrov kot sodni izvedenec sodeloval v procesu, mnenje, ki bi ga izdelal, ne bi bilo dokumentacija klinike, temveč zdravnika samega, torej ga v arhivih ne bi moglo biti. Jelinčič sicer zanika trditve, da naj bi mu dokumente posredoval odpuščeni psihiater Mladen Vrabič, zato njegov vir še ni znan. Tudi sam Vrabič je dejal, da ni odtujil nikakršnih dokumentov.

Direktor klinike: Gre za šikaniranje
Jelinčič psihiatrični kliniki sicer očita uničevanje dokumentov. Končina je v zvezi s tem dejal, da so se, kar se tiče hranjenja dokumentacije, znašli v "sivi luknji", saj jim po drugi strani informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar očita, da niso uničevali dokumentov, starejših od deset let, kar naj bi bilo protipravno. Celotno dogajanje zadnjih dni je sicer direktor označil kot "šikaniranje in neupravičen napad na kliniko".

Drži pa, da je predstojnica oddelka za klinično psihiatrijo Vesna Švab Miroslava Končino lani obvestila, da manjka 97 spisov pacientov, zaradi česar so tudi ovadili do zdaj neimenovano osebo. Niti Končina niti Švabova pa ne vesta, ali so bili med domnevno izginulimi dokumenti tudi spisi, povezani s povojnimi političnimi procesi.

Musarjeva bo opravila nadzor na kliniki
Na izjave Končine se je odzvala tudi informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar in povedala, da je Končina "narobe razumel njeno razlago zakona o postopkih z dokumentacijo o pacientih". Zakon po njenem jasno določa, da je potrebno dokumentacijo pacientov uničiti deset let po smrti pacienta, po tem roku pa se lahko hranijo le podatki za potrebe znanstvenih raziskav. Opozorila je tudi, da morajo pred uničenjem dokumentacije poklicati strokovnjaki iz Arhiva Republike Slovenije, ki odberejo zgodovinsko primerno gradivo.

"Psihiatrična klinika dela narobe, ker hrani vso dokumentacijo in s tem tvega, da jim lahko določeni podatki izginejo," je pojasnila Musarjeva in dodala, da bodo kmalu obiskali kliniko in opravili nadzor arhiva.

Arhivov ne uničujejo