"Z generalnim sekretarjem Združenih narodov sva govorila o pobudi za vzpostavitev okrepljenih mehanizmov za uresničevanje konvencije proti genocidu. Predstavil sem mu rezultate pogovorov, ki sem jih imel s kolegi in tudi njegovimi posebnimi svetovalci," je dejal Janša.

"Gre za pobudo, ki ne tekmuje z drugimi, ampak jih povezuje in krepi. Pobuda se umešča v koncept odgovornosti za zaščito, ki je zaradi položaja v Siriji izgubil nekaj svojega leska. Bistvena dodana vrednost pa je v tem, da se povezujejo aktivnosti na ravni držav, regionalnih organizacij, sistema ZN in civilne družbe," je pobudo opisal premier.

Po Janševem mnenju lahko prav akcije civilne družbe pomagajo pri preseganju blokad v Varnostnem svetu, kot je to zdaj v primeru Sirije, kot recept za rešitev krize v Siriji pa je Janša dejal, da si želi konca blokade v VS-ju, kar bo omogočilo delovanje mednarodne skupnosti v skladu s konceptom odgovornosti za zaščito. "Sicer bo pobitih še 30.000 ljudi in bomo spet le gledali," je dejal in priporočil ukrepanje, podobno tistemu v primeru Libije.

Ameriški mediji napovedujejo padec evra
Janša je imel v okviru udeležbe na splošni razpravi 67. zasedanja Generalne skupščine ZN-a tudi številna bilateralna srečanja, na katerih so govorili predvsem o gospodarskem sodelovanju, medsebojni podpori za različne kandidature in o še odprtih sporazumih.

"Kar veliko časa sem namenil tudi pogovorom z ameriškimi mediji, in sicer za pojasnjevanje položaja ne le v Sloveniji, ampak tudi v Evropi, še posebej znotraj območja evra. Veliko je bilo treba razlagati v smeri, da evro ne bo propadel, kar misli velik del vplivnih ameriških novinarjev. Povedal sem jim, da EU ni le vprašanje ekonomije, ampak tudi mirovni in politični projekt, ki je Evropi omogočil, da živi v miru," je pojasnil.

Na vprašanje, ali bo Slovenija za rešitev svojih težav potrebovala mednarodno pomoč, je Janša menil, da bo to odvisno od sprejetja ukrepov proti krizi: "Rdeča nit pogovorov z mediji je bilo moje sporočilo o ukrepih, ki jih Slovenija v tem času sprejema in jih bo sprejela, da ne bo potrebovala tuje pomoči in bo lahko ponovno stopila na pot razvoja, kot se je to dogajalo v času pred krizo," je dejal premier in dodal, da je od ameriških medijev slišal tudi napovedi o propadu evra in pozive, naj Slovenija to območje zapusti.

Varčevalni ukrepi niso vplivali
Komentiral je tudi poročila nekaterih ameriških organizacij, da bodo varčevalni ukrepi krizo le še poglobili: "Ta ocena izhaja iz stališča ameriške ali svetovne stroke, ki vidi rešitev iz sedanje krize v večji porabi. Ocene o poglobitvi krize pa so preuranjene. Menim, da je krizo poglobila zamuda z ukrepi. Varčevalni ukrepi so začeli veljati julija in v nobenem primeru niso vplivali na rast v drugem četrtletju."

V pogovoru za časopis Wall Stret Journal pa je premier napovedal skorajšnjo izdajo državnih obveznic Slovenije na ameriškem trgu. Za slovenske dopisnike je povedal, da Slovenija izdaja obveznice za servisiranje javnega dolga, podobno kot tudi druge države - v tem trenutku poteka analiza glede možnosti izdaje obveznic na različnih finančnih trgih in na podlagi tega se bo Slovenija odločila, kje jih bo izdala.