Aleksander Jevšek. Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona
Aleksander Jevšek. Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona

Slovenija bi lahko že to leto dobila 100 milijonov evrov nepovratnih sredstev, prihodnje leto 300 milijonov evrov, poleg tega ima potencialno na voljo denar na številnih drugih postavkah. Kje, za kaj ga bodo porabili, je v Odmevih povedal minister za kohezijo Aleksander Jevšek, komentiral je tudi sprejeti zakon za odpravo posledic naravnih nesreč. Spraševala je Rosvita Pesek.


Prve ocene so znašale 500 milijonov evrov, potem so narasle na nekaj milijard, koliko zdaj?
Danes lahko govorimo o več milijardah. Natančne številke bodo znane takrat, ko bo ocenjena celotna škoda.

Sorodna novica Von der Leyen po ogledu prizadetih območij: Sloveniji iz solidarnostnega sklada 400 milijonov evrov

Evropska komisarka je danes govorila o nepovratnih sredstvih. Sto milijonov evrov letos, 300 milijonov prihodnje leto. Čemu bodo namenjena?
Gre za tako imenovani solidarnostni sklad, kjer je cenzus, da lahko država prijavi škodo, 0,6 odstotka bruto družbenega proizvoda. Mi smo dosegli ta cenzus nekajkrat in to že zdaj. In ker smo se tega zavedali že v soboto, smo na ministrstvu začeli že pripravljati prve ukrepe za to, da zberemo vse potrebno in da ekipiramo vladno ekipo v medresorsko delovno skupino, ki je danes že imela prvi sestanek, da se takoj povežemo z Evropsko komisijo, s komisarko Eliso Ferreiro in njeno ekipo, s katerimi že praktično vso od sobote neprestano komuniciramo. Komuniciramo zato, da bi lahko v roku 12 tednov – to je tri mesece – do 27. oktobra pripravili prijavo za škodo za solidarnostni sklad in tako uveljavljali do sto milijonov evrov predplačil in pozneje, kot je bilo povedano, do 300 milijonov evrov sredstev tudi v letu 2024.

Za katere namene?
Predvsem za javno infrastrukturo, kanalizacijo, vodovod, za porušene ceste, za stroške intervencij, za porušene zdravstvene domove, za porušeno kulturno dediščino in tako dalje.

Von der Leyen je zelo jasno rekla: bistvena je hitrost, ocenite škodo in podajte zahtevek. Imate ekipe? Se bo to vodilo iz centra ali se bo to pustilo nekim občinskim ekipam?
Poglejte te ljudi, ki čistijo svoje hiše in čistijo ceste. Ali se oni vprašajo, ali imamo ekipe? Mi smo v podobni situaciji. Prvič stopamo v tem mandatu v to zelo zahtevno nalogo. Ekipo smo sestavili in začeli smo delati takoj. Vedno, ko moj delovnik traja do večera, se spomnim teh mojih Korošcev, kajti v Mežiški dolini sem preživljal mladost, in predstavljajte si, kakšni občutki me prevevajo. Ni počitka in ni besede, bomo videli, če bo šlo ali bo šlo, ampak je beseda, vse bomo naredili, da bo šlo.

Lepo je to slišati, da bomo lahko prišli do sredstev. Zdaj imamo na voljo še dodatna sredstva, to so postcovidna sredstva. Omenjala je 2,7 milijarde evrov. Gre za sklad za okrevanje po pandemiji, ki bi jih tudi lahko uporabili za popoplavno sanacijo. Jih bomo?
To so v bistvu sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost Next Generation, povratna sredstva. O tem bo vlada odločala v prihodnjih dneh. Mislim, da bomo o tem govorili že jutri. Tukaj je predsednica komisije ponudila določene možnosti in o tem bomo govorili.

Rekla je, da bo Evropska unija prožna.
Evropska unija je že do zdaj izkazala izjemno prožnost. Dejstvo, da je prišla predsednica Evropske komisije na kraj teh žalostnih dogodkov, nas pravzaprav vse Slovence lahko ohrabruje in nam daje optimizem. Tudi odziv, kot sem povedal, Evropske komisije in konkretno komisarke Ferreira, ki je zadolžena za regionalni razvoj, ki je zadolžena za razpolaganje in fleksibilnost pri razpolaganju s kohezijskimi sredstvi, me navdaja z velikim optimizmom.

Tretja postavka so programi za kohezijska sredstva. Tudi tam bi lahko v prihodnjih treh letih počrpali dobre tri milijarde. Če smo prav seštevali, bi potencialno lahko imeli dostop do 6 milijard in 400 milijonov evrov.
Toliko denarja je v celoti na razpolago. Del tega denarja bomo seveda alocirali na odpravljanje posledic poplav in pa seveda na vzpostavitev stanja, da bodo lahko ljudje živeli kakovostno življenje na območjih, ki so najbolj prizadeta. Moram povedati, da smo mi z ekipo že pred poplavami iskali denar v koheziji 2014–2020, to se pravi v tistem obdobju, ki ga zdaj končujemo, in našli tudi sredstva. Ta trenutek imamo 11 milijonov identificiranih sredstev. Ministrstva imajo do petka čas, da prijavijo vse tiste tvegane projekte, ki ne bodo dokončani do konca leta, da jih vključimo v sklad, ki ga bo vlada oblikovala kot neki nacionalni solidarnostni fond, v katerega se bodo zbirala vsa ta sredstva in iz katerega bodo potem financirane obnove, ki pa bodo trajale kar nekaj časa.

Sorodna novica 14. avgust – podaljšan konec tedna ali dan solidarnosti?

Bili ste župan, veste, kako ljudje dihajo. Zdaj četrtina Slovencev živi na prizadetih območjih, tri četrtine jih pa naravne nesreče niso prizadele. Ali je bila modra odločitev, da se v ponedeljek ne gre delat, ampak da se gre pomagat?
Veste, solidarnost se ne meri v denarju. Tako sem razumel tudi, ko sem soglašal in privolil v sklep vlade, da se ta dan proglasi za dan solidarnosti. Solidarnost je namenjena solidarnosti kot vrednoti in to tistim ljudem, ki zdaj solidarno pomagajo na terenu. Za spodbudo tudi drugim, da pridejo pomagat. Mi imamo čas, da lahko damo eno ali dve plači v ta skupni fond, s katerim bomo seveda obnovili porušeno in zdi se mi škoda, da se špekulira tako s tem 14. avgustom. Tudi danes mi je žal, da je bilo v parlamentu toliko poudarka za ta 14. avgust in je bilo prezrto – zelo sem vesel, da ste dali vi v svojem prispevku v ospredje – tisto, na čemer so naši ministri v vladi garali v soboto, nedeljo, ponedeljek, da so spravili v zakon konkretno ugodnost oziroma olajšave za gospodarstvo, za občine in tako dalje. Veliko dela so opravili in se mi zdi, da bi se v parlamentu danes morali več pogovarjati o tem.

Sorodna novica DZ: Vseh 79 navzočih poslancev je glasovalo za novelo zakona o odpravljanju naravnih nesreč

Sem se pa ravno temu hotela izogniti in nisem hotela reči, da to pravi opozicija, ampak da vas opozarja ekonomska stroka. Mi nismo pokazali politike, v Dnevniku smo pokazali dva ekonomista. Onadva pravita preprosto takole: ne dela prost dan, pač pa dva dni dela, torej 14. in 15. avgusta, in izkupiček tega nameniti prizadetim območjem. Ker po izračunih 180 milijonov evrov na dan pomeni 90 milijonov evrov dodane vrednosti. To je predlog gospodarstva.
Ne bom oporekal ekonomistom, verjetno imajo prav. Za to imamo še čas, ampak dan solidarnosti je dan za solidarnost kot vrednoto.

Koliko denarja si lahko Slovenija obeta od Evrope