Slovenija
"Pred 10 leti, ko sem prišla na filantropijo, smo se srečevali s kolegi iz drugih držav in ugotavljali, da smo bili, vsaj takrat, Slovenci v percepciji prostovoljstva podobni drugim državam vzhodnega bloka. Pri tem se kaže neka potreba po distanci od socializma. Osebno menim, da so bile izkušnje ljudi v nekdanji Jugoslaviji zelo pozitivne, na primer z delovnimi brigadami. To je bilo neke drugačne vrste prostovoljstvo, kot je bilo v drugih državah vzhodnega bloka, kjer je bolj temeljilo na prisili. Pri nas prisile ni bilo. To je bil neki duh kolektivizma, ki smo ga, žal, potem ko smo vstopili v novo državo in sprejeli kapitalizem, skušali potlačiti," pravi Tereza Novak. Foto: MMC RTV Slovenija/Ksenja Tratnik
       Marsikje, kamor pridemo, da bi predstavili prostovoljstvo, je prvi odziv: "Ali bomo zdaj delali kot prostovoljci namesto države? Ne vidite, koliko je brezposelnih?" Mislim, da to mora biti neka komplementarna zadeva. Seveda ne smemo delati namesto države.       
 Tereza Novak
Sodelovanje med prostovoljskimi organizacijami pomeni predvsem lažje reševanje posameznih težav, saj je lažje poiskati pomoč organizacije, ki pri posameznem izzivu najlažje pomaga, pojasnjuje Novakova. Foto: MMC RTV Slovenija/Ksenja Tratnik
To, da prostovoljci delajo prostovoljno, ne pomeni, da je prostovoljstvo popolnoma brezplačen sistem, opozarja Novakova. Foto: MMC RTV Slovenija/Ksenja Tratnik
       Pred lokalnimi volitvami smo pozvali vse kandidate za župane, naj se opredelijo do prostovoljstva - ga bodo podpirali v svoji lokalni skupnosti? Pripravili smo tudi priporočila, kaj bi bilo po mnenju naše mreže dobro, da bi podpirali, tudi dobre prakse iz tujine smo jim predložili. Moram reči, da je bil odziv zelo mešan.       
 O dojemanju prostovoljstva med politiki
Bistvo prostovoljstva je delati dobro za drugega, za družbo, poudarja Novakova. Foto: MMC RTV Slovenija/Ksenja Tratnik
       Usmerjeni smo tako, da pridemo domov vsak k sebi in se zapremo v svoj mali svet. Otroci se danes ne morejo igrati: ni površin, če pa so, jih že karajo, da uničujejo travo ali povzročajo hrup. Potrebujemo vrnitev v življenje v skupnosti in to, da znova prevlada mnenje o tem, da si v družbi pomagamo, ne da nam hoče nekdo škoditi.       
Prostovoljstvo
Prostovoljstvo se manifestira v različnih oblikah. Foto: BoBo

Dodaj v

"K prostovoljstvu je treba spodbujati že otroke"

Intervju z izvršno direktorico Slovenske filantropije Terezo Novak
12. oktober 2014 ob 11:14,
zadnji poseg: 12. oktober 2014 ob 14:24
MMC RTV SLO

"Zdi se, da zdaj počasi sprejemamo ta fenomen prostovoljstva kot neko dejstvo, ki ga je treba tudi na državni ravni spodbujati, če želiš imeti povezano družbo, vsaj na mikroravni. Tudi v kriznih časih, kot so zdaj," pravi izvršna direktorica Slovenske filantropije Tereza Novak.

Slovenska filantropija deluje 22 let, v teh dneh pa praznuje 10. obletnico mreže prostovoljskih organizacij, v katero je vključenih 1100 organizacij. Obletnica je bila dober povod za pogovor o tem, kakšno vlogo igra prostovoljstvo v slovenski družbi. "Velikokrat se uporablja ta beseda za različne pojme, tudi prostovoljsko pripravništvo, čemur mi nasprotujemo. To imamo za izkoriščanje mladih ljudi in nima nobene povezave s prostovoljstvom. Seveda smo veliki promotorji prostovoljstva tudi med mladimi ljudmi, tudi to je namreč način, kako si lahko v družbi aktiven, kako si lahko pridobiš delovno etiko in krepiš usposobljenost za delo," je v pogovoru poudarila Novakova.

Več o dilemah in prihodnosti prostovoljstva si preberite v intervjuju.

Praznujete 10. obletnico mreže prostovoljskih organizacij v Sloveniji. Vanjo je vključenih 1100 organizacij. To se sliši zelo veliko.

Saj je. Za nas je to velik uspeh. Na področju prostovoljstva delamo že 22 let. Med vojno v BiH-u, ko so v Slovenijo prišli številni begunci, smo bili ustanovljeni ravno z namenom pomagati. Takrat so se ljudje zorganizirali kot prostovoljci in tako se je rodila Slovenska filantropija. Tako da imamo že kar dolgo tradicijo promocije prostovoljstva, pred 10 leti pa smo, ravno na podlagi izkušenj, ugotovili, da je delovanje prostovoljcev v Sloveniji zelo razdrobljeno. Nisi mogel izvedeti na hitro in enostavno, katere organizacije obstajajo, zato smo se odločili, da povežemo te organizacije. Takrat smo pri tem sodelovali z društvom za razvijanje preventivnega in prostovoljnega dela Ljubljane. Izhajali smo iz njihovega seznama 100 organizacij, ki so jih imeli vpisane. Te organizacije smo potem nagovorili, da bi se povezale v mrežo, da bomo bolje sodelovali in se tudi lažje promovirali. Večina organizacij namreč nima sredstev, da bi same zase promovirale svoje programe. Zdelo se nam je tudi smiselno, da se to dela na višji ravni, ker to vpliva na vrednotenje prostovoljstva. Zdaj mineva 10 let, kar se mogoče sliši veliko, a je bilo res vloženega veliko dela. Tako kot drugje tudi v Sloveniji velja, da povezovanje ni najlažja stvar. To, da pridejo skupaj tako raznovrstne organizacije, ni tako preprosto. Mi smo ure in ure vložili v to, kako povabiti, na katerih temeljih ustvariti sodelovanje, kaj je tisto, kar nas povezuje.

Kaj sploh zajema pojem prostovoljstvo?

Tako, kot ga mi razumemo, to je tudi povzetek v zakonu o organiziranem prostovoljstvu, so prostovoljci posamezniki, ki se odločijo, da bodo zunaj družine ali ožjih prijateljev naredili nekaj, ker želijo pomagati, prispevati, in to ne temelji na plačilu, temveč zgolj na želji po pomoči in sodelovanju.

Velikokrat se uporablja ta beseda za različne pojme, tudi prostovoljsko pripravništvo, čemur mi nasprotujemo. To imamo za izkoriščanje mladih ljudi in nima nobene povezave s prostovoljstvom. Seveda smo veliki promotorji prostovoljstva tudi med mladimi ljudmi, tudi to je namreč način, kako si lahko v družbi aktiven, kako si lahko pridobiš delovno etiko in krepiš usposobljenost za delo. Če si ves čas doma, si lahko za potencialne delodajalce hitro nezanimiv.

Vendar pa je velika razlika med tem, da mi promoviramo prostovoljstvo znotraj nevladnih, humanitarnih organizacij, in pripravništvom znotraj profitnih organizacij in tudi javnih zavodov, ki imajo določena sredstva. To sta dve različni stvari. Zelo pomembno je, da se ljudje zavedajo, da s tem pridobivaš kompetence, da za dobro zaposlitev ni dovolj le formalna izobrazba. Te kompetence je mogoče pridobiti v nevladnih organizacijah.

Kakšna je teža prostovoljstva v naši družbi? Če pogledamo v tujino, recimo v ZDA, je teža prostovoljstva veliko večja: tovrstno udejstvovanje lahko pomembno vpliva na vpis na univerzo, kandidaturo za službo. Pri nas se zdi, da je to koncept, ki se šele uvaja. V 20 letih, kar je na primer relativno kratko obdobje, ste opravili velik preskok v sprejemanju ljudi. Verjetno se je tudi v zadnjih letih, ko je kriza tako udarila, sprejemanje prostovoljstva okrepilo.

To je res. Če primerjamo ZDA in njihov odnos do prostovoljstva, je res, da temu pripisujejo velik pomen, in to ves čas poudarjajo. Iz prostovoljstva so naredili pozitivno družbeno vrednoto, v Sloveniji pa je drugače. Pred 10 leti, ko sem prišla na filantropijo, smo se srečevali s kolegi iz drugih držav in ugotavljali, da smo bili, vsaj takrat, Slovenci v percepciji prostovoljstva podobni drugim državam vzhodnega bloka. Pri tem se kaže neka potreba po distanci od socializma. Osebno menim, da so bile izkušnje ljudi v nekdanji Jugoslaviji zelo pozitivne, na primer z delovnimi brigadami. To je bilo neke drugačne vrste prostovoljstvo, kot je bilo v drugih državah vzhodnega bloka, kjer je bolj temeljilo na prisili. Pri nas prisile ni bilo. To je bil neki duh kolektivizma, ki smo ga, žal, potem ko smo vstopili v novo državo in sprejeli kapitalizem, skušali potlačiti.

Na državnem nivoju smo skušali zbrisati vse ostanke, medtem ko je med ljudmi to ves čas živelo. Ves čas se dogaja, le mi nismo govorili o prostovoljstvu kot vrednoti, to je bilo nekaj, kar počno ljudje, država pa tega ni spodbujala, ampak je poudarjala individualizem in tekmovalnost. Podobno je bilo tudi v drugih državah, kot sta Poljska, Češka.

Na drugi strani je zahodni svet že zdavnaj ugotovil, da je res zelo pametno, da spodbujaš ljudi, da participirajo. Konec koncev je to način pametne države, da pametno upravlja ljudi. Seveda pa ne gre za upravljanje v negativnem pomenu besede, ampak da spodbujaš ljudi, da so pripravljeni narediti kaj za svoje dobro. To v bistvu prostovoljstvo je. V tem pogledu je to izjemno pozitivno za državo in za to, kako ljudje živijo v skupnosti: če med seboj sodelujejo, če opažajo stvari, ki so posledica nekih slabih odločitev, in tam sodelujejo, potem je to gotovo tudi za državo kot celoto pozitivno, saj se tako razreši marsikatera težava.

Zdi se, da počasi sprejemamo ta fenomen prostovoljstva kot neko dejstvo, ki ga je treba tudi na državni ravni spodbujati, če želiš imeti povezano družbo, vsaj na mikroravni. Tudi v kriznih časih, kot so zdaj. Da so ljudje organizirani, da si pomagajo. Na srečo smo ohranili nekaj struktur od prej, kot so gasilci. In kot se pogosto pokaže, so to najbolj organizirane strukture: ker je veliko ljudi vključenih, večinoma so to prostovoljci, imajo večinoma stabilno strukturo, in to je tisto, kar družba potrebuje. To potrebujemo na veliko področjih. Dogaja se, znotraj lokalnih skupnosti je tega veliko, na širši ravni pa bi potrebovali več podpore.

Ali se vam zdi, da se je v 20 letih v družbi kaj spremenilo?

Družba kot celota se ni. Marsikdo se danes bolj boji vsega, kot se je pred 10 leti. V tem, kako nagovarjamo posameznika, pa se mi zdi, da so se stvari spremenile na bolje. Na primer: med nepovezanimi posamezniki se vedno najde nekdo, če ga seveda prav nagovorimo, ki je pripravljen pomagati. Ugotoviti način komunikacije, primeren za današnji čas, je zelo zahtevno delo. Veliko stvari se da namreč narediti in urediti, če imaš mrežo povezanih organizacij in posameznikov in jih znaš potem usmerjati.

Nekateri opozarjajo, da prostovoljstvo v nekaterih vidikih lahko pomeni "odnašanje riti" državi v smislu, da prostovoljci naredijo marsikaj, kar bi moralo biti urejeno v okviru državnih institucij.

Tega je dejansko veliko. Marsikje, kamor pridemo, da bi predstavili prostovoljstvo, je prvi odziv: "Ali bomo zdaj delali kot prostovoljci namesto države? Ne vidite, koliko je brezposelnih?" Mislim, da to mora biti neka komplementarna zadeva. Seveda ne smemo delati namesto države. To lahko v določenem segmentu počno humanitarne organizacije, kajti nikoli ne bo idealne države, v kateri ne bo stisk. V tem segmentu so humanitarne organizacije vedno potrebne in vedno bodo. Tako je tudi prav. Vse drugo pa je stvar države. Država seveda lahko spodbuja ljudi, da so aktivni v različnih organizacijah, tudi to je način, kako država skrbi za dobrobit državljanov.

To, da prostovoljci delajo prostovoljno, ne pomeni, da je prostovoljstvo popolnoma brezplačen sistem. Kajti kljub vsemu potrebujejo neko infrastrukturo, in če država to omogoča, spodbuja, je to verjetno zelo dober način, kako ohranjati državljane aktivne, kar je bistveno. Vedno bolj opažamo, kako je to, da so ljudje vitalni in aktivni, pomembno, sploh v časih, kakršni so zdaj.

Ljudje namreč ostajajo brez služb, ostajajo zaprti doma. Ko se to zgodi, človek težko zleze iz svojega oklepa. Četudi mu takrat svetujemo, naj gre nekaj prostovoljno delat, ker mu bo bolje, bo rekel, naj gremo to komu drugemu govorit, on potrebuje službo. Zato je treba te stvari predvideti vnaprej in že otroke spodbujati, da so prostovoljci, da so aktivni.

Kot mlad človek moraš to spoznati. Ko boš odrasel, in če se slučajno zgodi, da ostaneš brez službo, se boš gotovo prej spomnil na to možnost. Prostovoljstvo je ena od stvari, ki lahko zagotavlja vitalnost ljudi.

Na nedavni konferenci Silver City so udeleženci poudarili pomen prostovoljstva med starejšimi. Kako vi to ocenjujete? Starejše generacije so po eni strani navajene drugega sistema, v katerem so si ljudje še bolj pomagali med seboj, čeprav mogoče v drugačnih okvirih.

Upokojenci so ena izmed skupin prebivalstva, ki dobro ve, kaj je prostovoljstvo, in so v mnogo pogledih bolj aktivni kot kakšne druge skupine prebivalcev. Društva upokojencev obstajajo v skoraj vsaki vasi in znotraj njih imajo različne programe, pri katerih delujejo v dobro skupnosti. Zelo dober projekt je Starejši za starejše. Pokazal je otipljive podatke o tem, koliko starejših ljudi živi doma in koliko drugje. Skratka, delajo izjemno pomembne stvari. Brez te skupine ljudi, ki so že vključeni v prostovoljstvo, bi bilo že marsikje kaj drugače, v negativnem smislu. To je izjemno pomembna skupina, ki jo je pametno vključevati na drugačen način, seveda ob pogoju, da imajo dovolj finančnih sredstev za življenje.

Jasno je, da se nekdo, ki nima dovolj za preživetje, zelo težko poda v takšne dejavnosti. Ob predpostavki, da imajo pokojnine, s katerimi lahko preživijo, pa je to lahko pomemben način, kako lahko prispevajo k družbi in si velikokrat to tudi želijo, saj se tako počutijo potrebni in zaželeni.

Pri nas prostovoljstvo kot tako šele počasi postaja vrednota. Zanimivo je, da imajo starejši na neki način to veliko bolj vcepljeno, otrokom pa bomo morali privzgojiti ta občutek, kako potrebno je prostovoljstvo. To velja na vseh ravneh družbe: če politični odločevalci niso bili prostovoljci, imajo verjetno bolj zadržan odnos do prostovoljstva kot nekdo, ki je s tem živel od mladih let.

Osebno udejstvovanje je pri veliko stvareh ključnega pomena. Tudi vzor ljudi pri odločevalcih je seveda zelo pomemben. Spat lahko omenimo ZDA. Pred leti sem brala intervju s takratnim ameriškim predsednikom Billom Clintonom in njegov prvi stavek je bil, da tudi on dela kot prostovoljec. Čeprav je bila tema pogovora nekaj popolnoma drugega. Da nekdo, ki je na tako pomembnem položaju, to ne le podpira, ampak tudi sam počne, je seveda pomemben vzor. To pomeni, da dejansko verjame v to, ne gre le za govorance.

Pred lokalnimi volitvami smo pozvali vse kandidate za župane, naj se opredelijo do prostovoljstva - ali ga bodo podpirali v svoji lokalni skupnosti? Pripravili smo tudi priporočila, kaj bi bilo po mnenju naše mreže dobro, da bi podpirali, tudi dobre prakse iz tujine smo jim predložili. Moram reči, da je bil odziv zelo mešan. Imamo 27 kandidatov, ki so napovedali, da bodo prostovoljstvo podpirali, hkrati pa so še vedno nekateri, ki so odgovorili: "Ali ne veste, da je zdaj treba zaposlovati?" Ti tega širšega vidika prostovoljstva še niso dojeli - da je to tudi pot, da boš imel ljudi zaposlene, da je to pot do bolj zdrave družbe.

Tudi tovrstna vzgoja se torej začne že v šoli. Kje pa ima sploh mesto ta tema v šolskem programu?

To je dejansko težava. Ni ga več. Včasih je zavod za šolstvo to zelo spodbujal, so imeli nekoga, ki je za to skrbel, zdaj tega ni več. Ko smo pregledovali šolske vzgojne programe, ker se nam zdi, da to ustreza vanje, smo ugotovili, da je vanje vključenih veliko stvari, prostovoljstva pa ni. Včasih je na primer obstajala vzgoja o solidarnosti. Ministrstvu za šolstvo smo predlagali, kako naj vključi te teme v vzgojni načrt. Težava šol je, da imajo res veliko dejavnosti. In če to ni nekje zapisano, da se lahko dodeli neki čas za te teme, je to znova odvisno od osebnega angažmaja posameznikov.

Šole dejansko to velikokrat prakticirajo: se odzivajo na različne prostovoljske akcije, humanitarne akcije, marsikdaj imajo kaj takega vključenega, ni pa to sistematično urejeno. Kjer so zainteresirani posamezniki, ki vodijo projekte, lahko šole veliko naredijo na tem področju. Tu je veliko dimenzij, kako lahko prostovoljstvo res uporabiš koristno in vzgojno.

V javnosti so velikokrat izpostavljeni primeri, ko gredo študenti ali drugi v tujino kot prostovoljci. Imate kakšne številke - koliko jih je?

Prostovoljstvo mora biti za mlade privlačno, ker jih pritegne. Gotovo je en vidik tudi mednarodno prostovoljstvo. Menim, da je treba prostovoljstvo delati doma. Vse drugo izhaja iz tega. Seveda greš lahko v Afriko kot prostovoljec in se boš veliko naučil, predvsem o samem sebi, zato je treba te izmenjave spodbujati, saj to širi duha. To mladi potrebujejo. Če temu rečemo prostovoljstvo, tudi v redu, a marsikdaj bi temu lahko rekli tudi odgovorni turizem. To so gotovo stvari, ki jih je treba spodbujati, saj tako mladim širimo obzorje: treba je videti, kako drugje živijo, kako rešujejo težave, da znaš potem pravilo oceniti položaj doma.

Velikokrat je pesimizem družbe kot celote odvisen od tega, da preprosto ne znamo pogledati okoli sebe in ne znamo ceniti tega, kar imamo. Prostovoljsko delo lahko prinese tudi veliko psihično obremenitev, sploh če je prostovoljec priča težkim stvarem in je hkrati zelo empatičen. Ob takem delu marsikdo doživi osebno stisko, ko vidi, kaj se dogaja, vseeno pa gre načeloma za dober občutek, da pomagaš. Ves čas imamo za prostovoljce usposabljanje, to je eden od ključnih delov našega dela. Namreč, moraš vedeti, kaj lahko pričakuješ.

Vedeti moraš, kje je tvoje mesto, kaj so tvoje pristojnosti. Tu ni nobene romantike: to je obveznost kot vsaka druga. Seveda ti prinaša zadovoljstvo, ampak po drugi strani je obveznost. Če se obvežeš, da boš kot prostovoljec nekaj naredil, potem moraš to uresničiti, to prinaša odgovornost. Zato je pametno, da gredo prostovoljci skozi usposabljanje, ki je večinoma zelo dobro sprejeto.

Kako je s prostovoljstvom v podjetjih? Zdi se, da je kar nekaj svetlih primerov, ko podjetja organizirajo družbeno odgovorne akcije, a hkrati imamo včasih občutek, da gre le za pridobivanje točk, za pridobivanje certifikata "družbenoodgovorno podjetje". Po drugi strani pa, če se eden od stotih odloči, da bo nadaljeval prostovoljstvo, je verjetno košček mozaika znova zapolnjen.

Mislim, da je pri vsem tem najpomembnejši ravno ta mozaik, ki ga delamo, povezovanje, poti sodelovanja. Pred leti smo se, ko smo se udeleževali mednarodnih konferenc in poslušali o korporativnem prostovoljstvu, temu čudili. Z vidika potreb ljudi, v katerih skupnost prihajamo, je bil ta način prostovoljstva seveda dobrodošel, tako da smo skušali zasejati to idejo prostovoljstva.

Dejstvo pa je, da so to idejo v Slovenijo pripeljale večje korporacije, in zdaj se to počasi uveljavlja. Pretekli teden je tako potekal korporativni teden, v katerem je sodelovalo okoli 50 podjetij, ki stopajo na to pot. Treba je v bistvu v podjetje vnesti razmišljanje, da tako vstopajo v drug svet, ki ni nič manj pomemben za družbo kot njihov, da ima ta svet drugačne potrebe. Gre za vzpostavitev sodelovanja, ki je po moji oceni nujno potrebno.

Živimo v družbi, ki išče hitre rešitve. Imamo številne nevladne organizacije, ki pa med seboj ne delujejo usklajeno. To je bil dejansko ključ ustanavljanja mreže pred 10 leti: povezovanje. Sicer ostaja pri množici organizacij, ki obdelujejo vsaka druge težave, vendar pa je čedalje več tegob, pri katerih je potrebno sodelovanje več organizacij.

Ko po 10 letih gledamo na nekatere segmente delovanja mreže, lahko rečemo le: "Super, krasno!" Vidimo, da dejansko lahko skupaj, ne kot filantropija, temveč mreža organizacij, rešimo težavo marsikaterega človeka, ki se na nas obrne po pomoč. Nikoli ni težava sodelovanje v akcijah, temveč priti do ljudi, kar je po eni strani zelo nenavadno, če upoštevamo, da živimo v dobi supertehnologije. Povezana skupnost pomeni, da imajo ti ljudje med seboj tako stkane mreže, da lahko pride do vsakega, tudi do tistega, ki je sam v stanovanju. Zato je prostovoljstvo tako pomembno.

Usmerjeni smo tako, da pridemo domov vsak k sebi in se zapremo v svoj mali svet. Otroci se danes ne morejo igrati: ni površin, če pa so, jih že karajo, da uničujejo travo ali povzročajo hrup. Potrebujemo vrnitev v življenje v skupnosti in to, da znova prevlada mnenje o tem, da si v družbi pomagamo, ne da nam hoče nekdo škoditi.

Ksenja Tratnik
Prijavi napako
Komentarji
veza
# 12.10.2014 ob 13:27
thetilko
# 12.10.2014 ob 13:18

Prostovoljstvo bi se moralo prepovedati.

nekoliko huda definicija, a v bistvu imaš prav, najbolj pa mi gredo na živce dobrodelni koncerti, tam sedijo v prvih vrstah politiki, direktorji, bankirji, ki so krivi in odgovorni za reveže, za katere se zbira denar, estradniki si delajo zastonj reklamo, vsi igrajo neko humanitarnost, skoraj solze imajo v očeh, za bruhat...
In potem smo vsi srečni in pomirjeni, a revežev je drugi dan še več...
thetilko
# 12.10.2014 ob 13:18
Ce bom imel kdaj otroke jih bom ucil, kako se boriti za pravicno placilo za vse ne pa jih ucil kako naj bodo pokorni in prostovolci!
mali_piscek
# 12.10.2014 ob 13:47
Lep primer je bilo Evropsko prvenstvo v košarki.

Eni so bili lepo plačani, tudi dobičke so si delili, drugi (bedaki) pa so delali kot prostovoljci.

:-)
thetilko
# 12.10.2014 ob 13:18
Prostovoljstvo bi se moralo prepovedati.

Dovoli se lahko samo pomoc v okviru druzine, prijateljev in direktna pomoc socialno ogrozenim, ter v krogih drustev za potrebe drustva, nikakor za sirse potrebe.

Vse ostalo so profesionalni polozaji, ki bi morali biti placani! Uciti prostovoljsvto, je dandanes uciti kako delati brez placila za referencno pismo in se sprijazniti, da je izkoriscanje normalno. Spomnimo, da imamo za socialno delo fakultete. Kaj bodo potem ti ljudje profesionlano poceli, ce se bo predvidevalo, da karkoli ima za opraviti z "revnimi" ne resuje sistem ampak prostovoljci.
clarus
# 12.10.2014 ob 13:30
Dandanes se je prostovoljstvo razpaslo preko vseh meja (npr. volonterski pripravniki ali delo, za katerega si včasih prejel plačilo, danes pa naj bi delal v zameno za delovne izkušnje in pri tem bil na moč hvaležen. Delo, pri katerem prejmeš plačilo, je že redkost, pravičnega plačila pa praktično ne poznamo.
mali_piscek
# 12.10.2014 ob 12:16
Vprašanje: Ali je ga. izvršna direktorica Slovenske filantropije prostovoljka ali je to njena služba?

Nekaj trditev:
- Vedno bom pomagal ljudem, ki jih imam rad. To je socialna mreža, ki si jo vsak izgradi sam. Pomembna je, ko propade država, ker lažje preživiš.
- Ko sem lačen in grem v trgovino po kruh, ga moram plačat. Če ga vzamem in ne plačam, sem kriminalec.
- Če za nekoga delam in zato nisem plačan, sem izkoriščan.
- V urejeni družbi mora biti urejeno vrednotenje prispevka posameznika, ki se glede na svoj prispevek ustrezno plača in si potem lahko kupi, kar potrebuje. Če je vrednotenje pošteno, je vse v redu.
- Denar je zgolj sredstvo, ki je nadomestilo blagovno in storitveno menjavo, kar je omogočilo napredek civilizacije.
ZBit
# 12.10.2014 ob 11:52
G. Mramor tudi poziva k prostovoljstvu z delovnimi brigadaami ali kr zastonj delat v službi. Ni kej svetla prihodnost.
.jest
# 12.10.2014 ob 15:55
Že dvajset let iz leta v leto več prostovoljstva, humanitarnih organizacij, dobrodelnežev, denarnih pomoči. Nekaj je narobe s to državo in družbo. Ali bodo državljani končno ukrepali in bodo krivce in lopove končno obesili na drevesa.
veza
# 12.10.2014 ob 15:15
prostovoljstvo

se hitro lahko izrodi v delo na črno ali trgovino na črno in nihče ni tu povedal, kako je prostovoljstvo davčno urejeno, da na koncu fasaš kakšen račun za davke plačat ali da izgubiš penzijo in take zadeve, pri nas je vse možno...
Anar Hija
# 12.10.2014 ob 12:02
Zadnjič so gostili Pahorja in se z njim skupaj šli populizem. S takimi ljudmi si pač ne želiš sodelovanja, še posebej ne prostovoljnega.
Ajd
# 12.10.2014 ob 15:12
"Kapitalizem ni socializem in v kapitalizmu država ne skrbi za ljudi, tu velja pomagaj si sam in bog ti bo pomagal, zato so v kapitalizmu običajne dobrodelne organizacije in prostovoljstvo."

NE pomagaj si sam, ampak znajdi se sam. Kako se boš pa znajdel je pa odvisno od situacije v kateri se posameznik nahaja, od njegovih moralnih in etičnih vrednot, zdravja, sposobnosti in predvsem v velikosti osebnega kapitala, katerega posameznik poseduje.

Za primerjavo glede na družbeno neenakost:
•Otrok rojen v revni družin je prisilen v to, da se znajde, njegov uspeh pa je v veliki večini odvisen od sreče.
•Otrok rojen v družini iz srednjega sloja se znajde na podlagi pomoči svojih staršev, njegov uspeh pa je odvisen od tega, kako bo to pomoč znal izkoristiti.
•Otroku rojenemu v bogati družini se popolnoma nič ni treba znajti, edina njegova skrb je kako ohraniti ta privilegij, če že ni sistemsko zapečaten.
tenten1
# 12.10.2014 ob 13:07
prostovoljstva pa nam v sloveniji pac ni treba ucit. ker so mi bivsi delodajalci dolzni vec kot 10000 ojrof, se se zraven pocutim kot donator...
Guliarth
# 12.10.2014 ob 15:25
Prostovoljno delo obvezno za dežavljane s prihodkom nad 3500€ mesečno, pa naj se gredo populizem s pomočjo revnim. Sanjala svinja...
Anar Hija
# 12.10.2014 ob 12:24
Nova velika neumnost najslabše ministrice vseh časov v Republiki Sloveniji, Anje Kopač Mrak iz kartela SD: http://sobotainfo.com/novica/lokalno/kak
o-do-visje-denarne-socialne-pomoci-tudi-za-75-evrov/83395

Ženska je uzakonila "plačljivo prostovoljstvo" z napako, saj v zakonu sicer določa višanje ponderja recimo za opravljenih 60-128ur prostovoljskega dela mesečno, s čimer se socialno ogroženo osebo "nagradi" s prb. nekaj več kot 72€ za polno vrednost denarne socialne pomoči.
V isti sapi pa ta isti popravek zakona dovoli, da tisti, ki s organizacijo, ki nudi prostovoljsko delo sklene pogodbo o medsebojnem sodelovanju, ne rabi opraviti 60+ ur mesečno, pa vseeno prejme dodatek za delovno aktivnost v vrednosti, kot sem prej pojasnil.

Uzakonjena goljufija. Predvsem pa se to novoto skriva in je namenjena le ožjemu krogu "prijateljev" kartela SD.
jebelacesta23
# 12.10.2014 ob 15:12
Prostovoljstvo je v Sloveniji žal pogosto pospremljeno z obljubo "pojdi in se udeleži, mogoče se bo kasneje zate našla kakšna služba".

Tradicionalna oblika prostovoljstva so denimo gasilci (mnogo jih je v teh vrstah zaradi tega, ker "je tako prav"), dočim, najbolj iskrena oblika pa je vsaj po mojem pomoč starejšim. Vsi občasno pomagamo tako ali drugače kakšnemu starejšemu, to je pravo pošteno prostovoljstvo.

Tole, kar nekateri omenjate (prostovoljstvo in dodatek na CSD) me pa absolutno zanima, kaj je to in se bom pozanimal. Sem pa začuden, da res ni mogoče kaj več prebrati o tem, nenazadnje tudi v intervjuju s to gospo zgoraj.
DejanD
# 12.10.2014 ob 12:35
SJ prostovoljstvo je lepo,... ampak ljudjue morajo živet,.. in v Sloveniji,.. od prostovoljstva ne morejo.
Wasabi
# 12.10.2014 ob 17:25
Najbolj smešni so mi prostovoljci, kateri drugim pomagajo ustvarjati dobiček. Naprimer Eurobasket v Sloveniji je bil tak lep primer tega.
ekreme
# 12.10.2014 ob 14:57
dolgotrajna brezposelnost prinaša s seboj poleg socialne izključenosti tudi zdravstvene težave tako na fizični kot predvsem psihični ravni. prostovoljsko delo take učinke vsaj malo omili. je pa res, da v času kot je, izkoriščati socialno ogrožene za prostovoljstvo..je pa malo huda. namesto tega bi bilo bolj pravilno delo v splošno korist, kjer bi bile nezaposlenemu in socialno ogroženemu plačane osnovne pravice kot je prevoz, malica ali celo zdravstveno in pokojninsko zavarovanje.

druuuuuuuuuuuuugo pa je prostovoljstvo, kot si ga lahko privoščijo tisti, ki jim nič ne manjka. tam pa pač tisti, kateri sam želi sodelovati, nosi vso breme prostovoljskega dela nase.

ta verzija, kot jo je uzakonila anja kopač mrak, ministrica za delo, je najslabša možna rešitev: mešanica obojega. prostovoljsko delo revežev za drobiž.

...pa kaj ta gospa res ne zna zadovoljiti potreb tistih, za katere skrbi ali kaj? :)
vesna88
# 12.10.2014 ob 20:36
Da se že od majhnega navadijo, da bodo celo življenje delali zastonj.
vsenior
# 12.10.2014 ob 17:16
Veselo na delo PROSTOVOLJCI!
Drugi pa pokoristit dobrobit tega volonterskega dela.
Že dolgo sem pričakoval kak tak intervju, zato lahko povem le, da je vsebina natančno taka, kot sem jo pričakoval od vodje filantropije.
VOLONTERSTVO =POŠASTNA IDEOLOGIJA NEOLIBERALIZMA.
Prav je, da obstajajo prostovoljci ob naravnih nesrečah in podobnih nenadnih in enkratnih dogodkih, nikakor pa to ne sme postati redna dejavnost, za katero delo ali opravila imamo vsekakor družbene ustanove in so zato delo primerno plačane. Ni na mestu, da direktorica meša brigadirje s sodobnimi prostovoljci, kajti to kar se počne s prostovoljci ni humano!
Volontersko delo naj opravljajo vojaki in zaporniki saj prejemajo plačo in v mirnodobskem času je prav, da povrnejo nekaj za svoje plače.

Prostovoljci v smislu žena diplomatov, ki podelijo kako spečeno potico ali podobne zadeve so lahko prostovoljci, morda tudi tisti, ki imajo v celoti velike dohodke in jim je dolgčas po aktivnostih, pa vendarle se skriva za to ideologija volonterstva kruta realnost neoliberalizma. S pohvalo volonterji ne morejo v trgovino! Organizatorji volonterstva na njihov račun kujejo dobičke, prejemajo velike nagrade in jih pospravijo v svoje žepe, volonterjem pa pohvale! Komentar ne pove, da se ure dela prostovoljcev preračuna po 13, 10 in 6 € ter to posreduje proračunu. Kako se te finance potem kreirajo naprej bi bilo potrebno natančno preveriti. Tukaj nekaj smrdi.
Nenavaden pa je podatek da dela filantropija biznis s tečaji za volonterje. Ta tečaj stane kakih 25€, za te € prejmeš certifikat, da si usposobljen volonter!!! Seveda opravičujejo to s stroški in časom za predavanja, za katera plačajo predavatelje!!!!!! Zaposliti je potrebno 120000 brezposelnih ljudi, prostovoljne organizacije, ki delujejo v tem okviru pa ne smejo obstojati.

Ta ideologija prostovoljstva je primitivizem in izkoriščanje nezaposlenih ali dobrih ljudi!

Po mojem mnenju bi morali nemudoma filantropijo ukiniti in predati posle plačanim državnim ustanovam in jih močno priviti, da bi korektno opravljati svoja dela. Filantropija je le potuha za slabo delo socialne države in državnih ustanov! Volonterje, ki delajo prek filantropije in društev je potrebno redno zaposliti ali plačati najmanj po tarifi študentskega dela.. Denarja je dovolj, le pravilno ga je potrebno prerasporediti.
Verjetno se mnogi od tistih, ki imajo koristi od volonterjev ne bodo strinjali s temi podatki, vendar je realnost dela volonterjev še precej boj kruta, kot tale zapis.
zmrdamačkon
# 12.10.2014 ob 13:02
Naj se naučijo delati zastonj, da ne bodo v življenju potem razočarani nad plačilom v službi.
Bucika
# 12.10.2014 ob 13:23
Leta 1941 so vsi partizani šli v boj.....prostovoljno. Je tako!!!! Je,je. Danes imajo borčevske pokojnine. Moj oče jo pa ni hotel vzeti, ker je trdil, da je šel v partizane, prostoviljno. Moja mama je pa kar znorela.
Ogroženi
# 12.10.2014 ob 13:11
Ta novost za socialno ogrožene se v praksi kaže kot ena velika zmešnjava. Na centrih za socialno delo niti še ne znajo natančno pojasniti, kolikšno število ur je potrebnih oddelati mesečno, da prejmeš dodatek, zadeva pa je v veljavi že vse od 1.9.2014.

Slovenska filantropija daje v javnost drugačne podatke kot ministrstvo za delo družino in socialne zadeve.

Najbolj pa bode v oči dejstvo, da se zadeva v javnosti da ne rečem, prikriva, je netransparentna, reveni te možnosti ne poznajo.

Na koncu bi še dodal, da si prostovoljstvo predstavljam kot družbeno koristno delo in menim, da bi tako delo morali biti obvezno brezplačno. Dodatek za delovno aktivnost je torej v nasprotju z vrednoto prostovoljstva kot takega. Ob enem pa ta ukrep pomeni še dodaten odmik od začrtanega cilja brezposelne, socialno ogrožene osebe, da se čimprej zaposli in finančno osamosvoji.
nimivseeno1
# 12.10.2014 ob 16:33
Bistvo prostovoljstva je delati dobro za drugega, za družbo,

To naj bi bila osnova pravega ekonomskega sistema. Dobre stvari ljudje kupujejo, denar je pa nagrada, da se lahko specializiraš na produkcijo te dobre stvari in se ti ni potrebno ukvarjat s produkcijo hrane.

Pri finančni industriji je denar postal sredstvo zasužnjevanja ljudi, kjer se privatni dolg bank naloži ljudstvu, posameznike, ki so pa odgovorni za ta dolg (Kramar) se pa nagradi z miljoni evri nagrade.

Ne razmišljajte o tem - delajte prostovoljno. :)
Bivši uporabnik
# 12.10.2014 ob 21:54
hahahah "prostovoljstvo" - to je nekaj kar je delodajalcem postalo ze samoumevno oz.
moderno suzenjstvo.... zal ne gre tako, ce ste ustvarili tak sistem, ki deluje na denar bo pac moralo biti delo placano, do takrat pa si iscite prostovoljce kjer si hocete!
veza
# 12.10.2014 ob 15:18
Ajd

Za primerjavo glede na družbeno neenakost:
•Otrok rojen v revni družin je prisilen v to, da se znajde, njegov uspeh pa je v veliki večini odvisen od sreče.
•Otrok rojen v družini iz srednjega sloja se znajde na podlagi pomoči svojih staršev, njegov uspeh pa je odvisen od tega, kako bo to pomoč znal izkoristiti.
•Otroku rojenemu v bogati družini se popolnoma nič ni treba znajti, edina njegova skrb je kako ohraniti ta privilegij, če že ni sistemsko zapečaten.


ta ugotovitev velja, bolj ali manj, za vse sisteme in za vse čase...
Phillidor
# 12.10.2014 ob 22:00
Meni je že osnovni koncept prostovoljstvo kot vrednota zgrešen. Jaz bi učil mlade, naj se cenijo in ne pustijo izkoriščati, ker so ravno tisti, ki iščejo prostovoljce največji utilitaristi, ki bi najraje zaposlovali po kitajskih kriterijih, če bi jim zakonodaja to dopuščala. Zato tudi menim, da je treba volonterska pripravništva prepovedati. Zakaj bi starši financirali otroke namesto tistih, ki imajo od njih korist.
DejanD
# 12.10.2014 ob 21:29
Prostovoljce bodo lahko izkoristile, da bodo delali zastonj, pa še stroške imel z prevozom,... pol pa bodo dobil shitty job, plačan čsit kr neki, brrez možnsoti postavit svojo hišo, tako da bodo srečni za bedo, kapitalistična krava bo pa sita polna ter zadovoljna.
Ajd
# 12.10.2014 ob 15:59
@ veza
Potem se strinjava, da so socializem, kapitalizem, fevdalizem, itd.. samo prazne ideologije za rajo, plod določenih posameznikov za zagotovitev njihovih privilegijev in je težava v egoizmu.
raven_
# 12.10.2014 ob 14:21
Zakaj točno?
bralecxx
# 12.10.2014 ob 12:43
Kapitalizem ni socializem in v kapitalizmu država ne skrbi za ljudi, tu velja pomagaj si sam in bog ti bo pomagal, zato so v kapitalizmu običajne dobrodelne organizacije in prostovoljstvo.
Kemik
# 12.10.2014 ob 12:10
Meni se zdi, da sta napačni obe skrajni razmišljanji. In prostovoljno delo brez zaslužka in delo le za zaslužek. Tu bi se moralo najti nekakšno ravnovesje, ki bi najbolje služilo ljudem. In sicer v tem smislu, da se dela prostovoljno za ljudi, ki so tega resnično potrebni in nimajo s čim plačati, medtem ko se za tiste, ki imajo veliko denarja in si lahko brez problema privoščijo plačilo, dela izključno le za zaslužek. Seveda je tu problem včasih, kako dejansko pogruntati, koliko denarja ima v resnici določena osebe, ker se mnoge osebe navzven delajo revne in s praznimi bančnimi računi, pa imajo doma polne kupe gotovinskega denarja, ker se ukvarjajo s kriminalom, to bi morala dobro preučiti in preganjati policija. Vse prepogosto se dogaja predvsem z mladimi, da delajo prostovoljno v nekem podjetju v smislu praks in pripravništva, pri čemer služi izključno podjetje, mladi, ki delajo, pa nimajo nič od svojega dela v denarnem smislu, le izkušnje.
veza
# 12.10.2014 ob 16:59
Ajd
# 12.10.2014 ob 15:59

@ veza
Potem se strinjava, da so socializem, kapitalizem, fevdalizem, itd.. samo prazne ideologije za rajo, plod določenih posameznikov za zagotovitev njihovih privilegijev in je težava v egoizmu.


absolutno, isti kunac, drugo pakovanje, bi rekli naši oddaljeni sosedi, razlike so samo glede na čas in tehnološko razvitost, pa še religije se tu vmešajo in ogljubljajo revežem raj v nebesih, zanimivo, a raje imajo bogate pristaše kot nemaniče...
Težava v egoizmu, zakaj le, egoizem ja pač del igre in to je to...
tenten1
# 13.10.2014 ob 10:34
sem malo pogledal fotke ki spadajo k clanku in se mi zdi pateticno, da prostovoljstvo promovira nekdo ki zivi v tronadstropni vili, narod pa nima niti sluzbe, nitii za burek...
marjetki
# 13.10.2014 ob 08:22
Sleparji!!!!!
smartass2011
# 12.10.2014 ob 23:12
Pogoji za prostovoljstvo so dobri:
- ker ni denarja, da bi plačali neko delo
- ker ni služb, imajo ljudje čas in nekateri voljo do dela

Mi lahko kdo pojasni, če grem pomagat nekomu, ki ni moj prvi sosed, pri kmečkih opravilih, ali je to delo na črno (ker ni sosedska pomoč) ali je to prostovoljsko delo (Prostovoljsko delo je delo, ki ga posameznik po svoji svobodni volji in brez pričakovanja plačila ali neposrednih ali posrednik koristi zase opravlja v dobro drugih ali v splošno korist.) Za pomoč dobim kosilo in pijačo, kar ni neka velika korist.
Bivši uporabnik
# 12.10.2014 ob 21:58
zal v tem sistemu ni prostovoljstva in socutja, je boj, katerega bije vsak tako, da mora vsak na svoj nacin potopiti socloveka do nafte zato, da bi lahko prezivel.
nimivseeno1
# 12.10.2014 ob 16:28
Spodbujat je potrebno otroke, vse nezaposlene in vse, ki nimajo nobenega dela.

Naj delajo zastonj, če ne morejo dobiti dela za plačilo. :)

Samo ne pomislite, da denar tiskajo privatniki in vam ga posojajo za obresti, nazaj pa zahtevajo denar, ki ga sploh še niso natisnili. :)

Ekonomski sistem je zgrešen, zato pa prihaja do teh anomalij in prostovoljstva.
sik
# 12.10.2014 ob 13:56
Lahko omenim le en dober primer, ko sem zadnjic podaril nekaj stvari ki so bile ciste zelo solidno ohranjene (pohistvo, sedezna,...) eni so bili celo zbircni, nekomu sem celo pomagal odnesti omaro do avta iz 4.nadstropja in kaj sem na parkingu zagledal?Dosti boljsi avto kot ga sam vozim crnega touarana jw imel mozakar.
Res sem za prostovoljstvo in darovanje, ampa bistvo vsega je, da gre material ali dobro delo za tistega, ki to res potrebuje za obstoj in prezivetje.
Potem sta cilj in namen izpolnjena.aa
atal
# 13.10.2014 ob 14:18
Prostovoljstvo je prava stvar v Avstriji, kjer ljudje s povprečno plačo živijo dostojno življenje. Pri nas je situacija nekoliko oz. precej drugačna. Za pošteno delo bo najprej treba dati pošteno plačilo, potem se bi lahko pogovarjali tudi o prostovoljstvu kot o humani, etični pomoči. . .

... medtem, ko elite neutrudno izčrpavajo javni sektor ! ! !
Kekec99
# 13.10.2014 ob 09:00
Glede na to kakšno imam plačo, lahko rečem da delam prostovoljno.
nacho
# 13.10.2014 ob 08:27
Prostovoljstvo zajema plemenita dejanja. Pomagam sosedu, ker on ne zmore sam. Pomagam znancu, ker ga je doletela nesreča. Prostovoljstvo vendo in povsod, tega si pa jaz ne morem privoščiti.
marjana2704
# 14.10.2014 ob 10:06
A večina vas to misli resno? Prostovoljstvo je dober način spoznavanja ljudi s podobnimi interesi. Včasih so temu rekli krožki, danes so pač oblike drugačne. Sama sem bila včasih (ko še nezaposlena) prostovoljka, ker se mi je zdelo dobro, da lahko na takšen način naredim kaj koristnega še za druge. Zato se ne počutim naivna in izrabljena. Kvečjemu sem dobila številne izkušnje za katere bi bila sicer prikrajšana.
Če že moram skritizirati prostovoljstvo, potem bi rada izrekla kritiko na to, da sem pri nevladnih organizacijah prevečkrat naletela na nezanimanje za dodatne prostovoljce, oziroma trenuten neinteres. Tudi s Slovensko filantropijo je bilo tako. Po nekaj poskusih, pač nisem več poskušala. Razumem, da je preveč prostovoljcev tudi problem. Najbrž je tudi ta svet prilagojen tistemu, kjer brez vez in poznanstev ne gre. Ni pa pri vseh tako. In velikokrat je prav prostovoljstvo druženje, pri katerem najbolje spoznaš sam sebe.
klobuh
# 12.10.2014 ob 20:40
Bratuškova je veliko pripomogla da danes govorimo o prostovoljstvu. Namesto, da bi zmanjšala proračunske izdatke nas je raje zadolžila in sedaj naj siromaki siromakom pomagajo iz krize!? Nezaslišano....
Roky89
# 12.10.2014 ob 13:33
Ne vem kaj se prostovoljstvo zadnje čase tako forsira in ne vem zakaj eni reagirate tako hudo na to temo.

Smisel prostovoljstva je, da pomagaš drugim in jim namenjaš svoj čas in energijo, ko to dvoje imaš. Ne pa tko kot zdej, ko hočejo eni to nekako spreobrniti v neplačani full-time job. Je pa res, da se ogromno odraslih zaradi nepravih delovnih navad in nesposobnosti organiziranja prostega časa temu zelo izogibajo, "saj nimajo časa", čeprav jih 3/4 pride po 8 urnem šihtu domov, se zlekne pred tv in buli vanj dokler ne gre spati...

Dan ima 24 ur - od tega 6 do 8 ur dokaj neizkoriščenih... primakneš eno ali dve uri na teden za kaj dobrega pa ti ne bo noga odpadla.
nikhrast
# 12.10.2014 ob 20:12
Na zahodu je prostovoljno delo normalno, pa saj moreš to tudi omeniti v svojem življenjepisu, curriculum vitae. Poglej dijake in študente, to prostovoljno delo moreš tudi omeniti na aplikacijah na fakultete, visoke ocene ti ne zadostujejo.
Isto z donacijami. Če si uspešen v svojem biznisu, potem boš sigurno doniral bolnicam, univerzam, galerijam...
sik
# 12.10.2014 ob 13:47
Se strinjam.
Tako pa nekateri starsi raje otroke nagovarjajo z ze znanimi reki "Dobrota je sirota", "Znajd se"...Vsa vzgoja izhaja od doma in poudarek bi moral biti ravno na pomoci socloveku in bilo bi potrebno izlociti ljudi ki mislijo drugace, sicer se vsem slabo pise na tem planetu.
En velik poklon zasluzijo vsi prostovoljci v Sloveniji in en velik hvala.
Bivši uporabnik
# 12.10.2014 ob 11:40
Zakaj bi nekomu nekaj dal? Kdo je pa meni kaj dal?
NoriGoban
# 12.10.2014 ob 14:27
Država vam bo dala vedno manj! Zato rabimo prostovoljce da nivo storitev pade malo manj!
klobuh
# 12.10.2014 ob 14:10
To bi lahko spodbujali levi politiki, ki zasedajo vsa najbolje plačana dela v državi in v EU! Vsak bi lahko sodeloval pri prostovoljstvu in zraven še prinesel kakih 1000 evrčkov za lačne, to bi bilo denarja. Ne pa da s prostovoljstvom silite in vključujete ljudi, ki so že v osnovi na škrgah!!!
Kazalo