Po težkih 60 dneh dela, kot se je izrazil premier Pahor, je minister Gaspari predstavil glavne točke izhodne strategije za obdobje 2010-2013, ki naj bi Slovenijo iz krize popeljala med najrazvitejše države. Luč na koncu predora, kot jo je v preteklih mesecih v napovedih imenoval prvi minister. "Slovenija je ena izmed prvih evropskih držav, ki je na ravni vlade sprejela izhodno strategijo. To delo dveh mesecev pod vodstvom ministra Gasparija je dobro opravljeno delo. Z njim gremo v DZ. Gre za ukrepe, ki jih Slovenija potrebuje za dolgoročno konkurenčnost, vzdržnost javnih financ in socialno kohezijo."
"Kot po vsaki krizi se bo tudi po tej odvijala vojna nacionalnih ekonomij: naredili bomo vse, da Slovenija iz krize izide kot zmagovalka. To se bo zgodilo, če nadaljujemo ofenzivo na vseh frontah. Za to moramo krepiti vse sile." Povečati konkurenčnost, gospodarsko rast, zmanjšati brezposelnost in proračunski primanjkljaj, je dejal premier. Pričakuje, da bo parlament razpravo opravil v drugem mesecu, da bi lahko prve in najtežje ukrepe in zakone sprejeli do poletja. V drugi polovici si želi njihove implementacije.

Minister za razvoj Mitja Gaspari je dejal, da ne gre zgolj za kratkoročne ukrepe, ampak za vsebinsko povezavo fiskalne konsolidacije z elementi trajnostnega razvoja, ki omogočajo gospodarsko rast in zavarovanje učinkovitosti na področju okolja, ki ju zahtevajo dane razmere. Med njimi so tudi "srednjeročni ukrepi, ki bodo v veljavo stopili takoj, njihovi učinki pa bodo postopni - za primer naj omenim reformo zdravstvenega in pokojninskega varstva".

Vlada določila tri prioritetne programe
V praksi to pomeni osredotočenje vlade na tri osnovne razvojne prioritete do leta 2013. To so podjetništvo in znanje za razvoj, varna prožnost in socialna kohezivnost ter prometna in energetska infrastruktura. Po Gasparijevih besedah bodo vsi trije prioritetni programi brez socialnih izdatkov predstavljali 21 odstotkov proračuna oziroma okoli 6 odstotkov BDP-ja, skupaj s socialnimi programi pa 45 odstotkov proračuna. Ker gre za povečanje v primerjavi z zdajšnjim proračunom, je razumljivo, da bodo drugi programi v okviru proračuna imeli drugačno oziroma negativno rast.

Še predtem mora vlada poskrbeti za konsolidacijo javnih financ oziroma zmanjšanje javnega dolga in proračunskega primanjkljaja. Ta naj bi se z letošnjih 5,7 odstotka BDP-ja do leta 2013 zmanjšal na 1,6 odstotka BDP-ja. Po Gasparijevih besedah se to lahko doseže z znižanjem stroškov javnega sektorja, kamor spada vsakoletno znižanje števila zaposlenih za en odstotek, kar znaša okoli 1.600 zaposlenih na leto. Gaspari poudarja, da številka ustreza naravnemu odlivu. Upokojitev se ne bo nadomeščalo oz. se bo izpraznjena mesta nadomeščalo z reorganizacijami, dodaja.

Poleg tega bo najverjetneje treba spremeniti dogovor o plačah in prejemkih, ki velja do novembra prihodnje leto, za kar bodo, priznava Gaspari, še potrebna pogajanja. Med ukrepi za racionalizacijo javnega sektorja pa omenja tudi zmanjšanje organizacijskih enot, optimizacijo procesov javne uprave ter racionalizacijo in poenostavitev postopkov. "Bremena bodo, kolikor se da, enakomerno razdeljena."

Racionalizacija javnega sektorja naj bi letno prinesla 400 milijonov evrov prihranka
Država naj bi tako na letni ravni prihranila okoli 400 milijonov evrov, kar bi v treh letih zneslo 1,2 milijarde evrov. Poleg tega je predvidena tudi racionalizacija storitev javnega sektorja, ki po Gasparijevih besedah ob danih sredstvih pomeni večjo kakovost. V zdravstvu, sociali, kulturi, znanosti in izobraževanju tako pričakuje bolj dinamično delovanje vseh zaposlenih.

Vlada je sprejela tudi zavezo, da bo prodala najmanj za 2 odstotka BDP-ja državnega premoženja, da bi s tem zmanjšala javni dolg in omogočila spremembo pokojninske zakonodaje. Kateri deleži bodo prodani, se bo določilo ob ustanavljanju agencije za upravljanje javnega premoženja. "Ne govorimo več o nacionalnih interesih, temveč o ekonomskih interesih," je povedal ob tem. In nadaljeval s primerom dileme, ki na tem področju obstaja tako rekoč od osamosvojitve: "Ali je nujno, da je država še strateški lastnik v največji banki? Vprašanje, ki je strokovno verjetno lahko rešljivo, politično pa gre za težko vprašanje."

Premier Pahor ga je dopolnil:"To ni stvar dileme. To je stvar nuje. Dokazano država ni najboljši gospodar, za kar obstajajo izkušnje iz slovenskega prostora v zadnjih 18 letih. Sem med tistimi, ki meni, da država obdrži določen delež lastništva v npr. domači banki ali energetski družbi. Toda: Madžarska je prodala vse. Druga baltska država ni prodala ničesar. Nič od tega ni bilo v redu. Mi iščemo pravo razmerje. Prodajamo ga, ker menimo, da bo to imelo ugodnejše nacionalno-gospodarske učinke.

Reforme in prilagoditve vseh družbenih por
Med drugimi načrtovanimi ukrepi v okviru izhodne strategije je minister Gaspari naštel še spremembe na področju socialnih transferjev, ki naj ne bi bili več zgolj odvisni od prihodkov upravičencev, temveč tudi od njihovega preostalega premoženja. Invalidski izdatki naj bi bili po njegovih besedah izvzeti iz pokojninskega sistema. Na trgu dela naj bi bila vzpostavljena primerljivost različnih vrst delovnopravnih razmerij. Delovnopravna zakonodaja bo spremenjena skladno z načeli "varne prožnosti". "Študent, ki dela, lahko dobi več kot na primer inženir po diplomi. To je distorzija na trgu dela, in to želimo odpraviti. Študente želimo spodbuditi, da so čim boljši in da čim prej doštudirajo," je dejal premier in opozoril na postopek usklajevanja zakona o malem delu, ki trenutno poteka. Gaspari: "Študentje naj se sprašujejo, kdo in kako jim bo plačeval pokojnino. Mogoče se zdi, da gre za obroben problem, ampak čez 10, 15 let bo to osrednji problem."

Urad za varstvo konkurence bo postal samostojna organizacijska enota, združena z uradom za potrošnike. Ustanovljena bo agencija za javna naročila. Vlada bo v 14 dneh opravila razpravo o resoluciji razvoja Slovenije do leta 2023, ki jo je sprejela prejšnja vlada in jo ustrezno prilagodila. Enakega pregleda bodo deležni nacionalni razvojni programi. "Ni vsaka investicija razvojna in vsaka potrošnja nerazvojna," pravi Gaspari.