Komentarji na resolucijo so različni, od tega, da EPP ščiti svoje stranke, do tega, da je v Sloveniji res nekaj narobe. Foto: BoBo
Komentarji na resolucijo so različni, od tega, da EPP ščiti svoje stranke, do tega, da je v Sloveniji res nekaj narobe. Foto: BoBo
Dimitrij Rupel
Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel pravi, da resolucije ne smemo podcenjevati. Foto: BoBo
Vodja politične skupine socialistov in demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu Hannes Swoboda meni, da gre za škandalozno vmešavanje v neodvisnost slovenskega sodstva. Foto: EPA

Ko je bil Berlusconi sredi prejšnjega desetletja pod množičnim pritiskom italijanskega pravosodja, so mu kljub temu naredili uslugo in EPP je organiziral svojo konferenco v Rimu, kjer je dobil precej direktno podporo. Kmalu zatem se je izkazalo, da je imelo prav italijansko pravosodje. Podobno je bilo s hrvaškim premierjem Ivom Sanaderjem, ki so ga prav tako zelo dolgo podpirali.

Mojca Drčar Murko o tem, da je EPP podpiral tudi druge politike v sodnih procesih.
Silvio Berlusconi
EPP je pred italijanskim sodstvom branil tudi Silvia Berlusconija. Foto: Reuters
EPP je tako kot Berlusconija dolgo zagovarjal tudi Sanaderja. Foto: Reuters

Prav gotovo ne gre za nekaj povsem običajnega, temveč predvsem za dokaz, da razmere v Sloveniji očitno vzbujajo širšo skrb v EU-ju. EPP je končno največja evropska politična skupina, njene politike so zmerne, previdne in kompromisne, zato se za take poteze odloči le, ko je v posamezni državi nekaj res hudo narobe in to očitno v primeru Slovenije drži. Torej: to je normalno samo v primerih, ko situacija v državi vsaj z vidika standardov EU-ja ni normalna.

Sociolog Matej Makarovič meni, da je resolucija dokaz, da je v Sloveniji res nekaj narobe.
Branko Masleša
Za predsednika vrhovnega sodišča je resolucija tipičen političen diskurz, v katerega sodstva ne namerava vključiti. Foto: BoBo
Roman Jakič
Jakič se počuti užaljenega. Foto: BoBo
Ljudmila Novak
Bandiera Rossa je pripomogla k resoluciji, meni Novakova. Foto: MMC RTV SLO
Vodja zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo (Alde) v Evropskem parlamentu Guy Verhofstadt meni, da postavljanje neodvisnosti pravosodja v Sloveniji pod vprašaj in izpostavljanje posebnega primera vodje SDS Janeza Janše pušča slab priokus, če že ne predstavlja vmešavanja v neodvisen sodni proces. Foto: EPA
EPP sprožil plaz odzivov

Politična skupščina EPP-ja, ki je najvišji organ med kongresoma največje politične stranke v Evropskem parlamentu, je sprejela resolucijo o Sloveniji, v kateri je v šestih točkah med drugim izrazila zaskrbljenost v povezavi z obsodbo predsednika SDS-a Janeza Janše na sodišču prve stopnje ter upanje, da bo pritožbo sodišče druge stopnje obravnavalo v predpisanem obdobju treh mesecev.

Ob tem so pozvali neodvisne organizacije, kot sta Svet Evrope in OVSE, da pozorno spremljajo skladnost potekajočega postopka z načeli vladavine prava in mednarodnimi standardi. Prav tako pa so pozvali vse članice EU-ja, ki tega še niso storile, da naj hitro sprejmejo rigidne lustracijske zakone. Kar seveda leti tudi na Slovenijo.

Resolucija EPP o stanju v Sloveniji
(v angleškem jeziku)

Kaj v bistvu pomenijo takšne resolucije evropskih političnih strank oz. kakšen vpliv sploh imajo? Na kašni podlagi so sprejete? Ali je normalno, da se vtikajo v pravosodne sisteme držav in komentirajo sodne procese?

Podpora stranki v težavah
Nekdanja poslanka evropskega parlamenta Mojca Drčar Murko je za MMC povedala, da je resolucija namenjena samo Sloveniji kot podpora stranki v težavah. Česa podobnega pa si ne bi privoščili z nobeno izmed večjih držav.

Gre za eno tistih resolucij, ki jih v okviru sorodnomišljenjskih strank sprejemajo zato, da naredijo uslugo eni izmed svojih strank. Tudi poletni obisk predstavnikov EPP-ja je bil narejen v okviru, kako pomagati eni izmed svojih strank, za katero menijo, da je v težavah. Mojca Drčar Murko je še prepričana, da se o sami vsebini ni razpravljalo, temveč le na neki ideološki ravni, kjer se pač domneva, da so politični nasprotniki naredili to in to. V podrobnosti pa se niso spuščali.

EPP ni prvič vzel v bran kakšnega izmed prvakov strank, ki so članice EPP-ja. Strank članic pa je že več kot 70. V preteklosti pa so v bran vzeli tudi nekdanjega italijanskega premierja Silvia Berlusconija.

"Ko je bil Berlusconi sredi prejšnjega desetletja pod množičnim pritiskom italijanskega pravosodja, so mu kljub temu naredili uslugo in EPP je organiziral svojo konferenco v Rimu, kjer je dobil precej direktno podporo. Kmalu zatem se je izkazalo, da je imelo prav italijansko pravosodje. Podobno je bilo s hrvaškim premierjem Ivom Sanaderjem, ki so ga prav tako zelo dolgo podpirali," opozarja nekdanja evropska poslanka.

Za "zdravje" Slovenije pa je po njenem mnenju pomembnejše mnenje Evropske komisije, to je celo boljše od pričakovanj. "Če je nekaj res zelo narobe, pa bi se moral EPP obrniti na ustrezne ustanove v EU-ju. Imamo temeljno pogodbo o EU-ju in mogoče je razpravljati, če neka država deluje proti matičnim temeljem EU-ja in človekove pravice so med njimi," še dodaja in dvomi, da si je sploh kdo zastavil vprašanje, kako je Slovenija sploh postala članica EU-ja, če ni nihče osvetlil njenega pravosodnega sistema.

"Leta 1997, ko smo se začeli pogajati z EU-jem, bi lahko še rekli, da so bili "stari kadri". Vendar zdaj že iz bioloških razlogov ne moremo več imeti aktivnih sodnikov, ki bi bili režimski v prejšnjem sistemu," opozarja Mojca Drčar Murko.

Rupel: Resolucija me hrabri
Novica, da se evropske stranke zanimajo za dogajanje, me nekako hrabri, da nismo popolnoma sami. EPP je največja stranka v Evropi in tega ne smemo podcenjevati, je za MMC resolucijo na kratko komentiral dolgoletni slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel.

Razmere v Sloveniji vzbujajo skrb
"Prav gotovo ne gre za nekaj povsem običajnega, temveč predvsem za dokaz, da razmere v Sloveniji očitno vzbujajo širšo skrb v EU-ju. EPP je končno največja evropska politična skupina, njene politike so zmerne, previdne in kompromisne, zato se za take poteze odloči le, ko je v posamezni državi nekaj res hudo narobe in to očitno v primeru Slovenije drži. Torej: to je normalno samo v primerih, ko situacija v državi vsaj z vidika standardov EU-ja ni normalna," je za MMC resolucijo evropske ljudske stranke komentiral sociolog Matej Makarovič.

Opozoril je, da prav gotovo ni moglo iti samo za, na primer, željo SDS-a, saj je ta le ena izmed številnih strank v okviru EPP-ja, temveč za splošno sprejeto stališče na evropski ravni. "Sicer pa bi zahtevo po spoštovanju občih načel vladavine prava v konkretnem primeru težko označili za vtikanje, razen seveda, če imajo slovenska sodišča namen soditi po kakšnih drugačnih načelih," je o tem, ali se je omenjena resolucija vtikala v slovenski sodni sistem, menil Makarovič.
Novakova: Bandiera Rossa pripomogla k resoluciji
Ljudmila Novak, predsednica Nove Slovenije – Krščanski demokrati, je dejala, da resolucija izraža zaskrbljenost glede stanja v Sloveniji. "K resoluciji je precej pripomoglo dogajanje pred nekaj meseci v Stožicah, ko je tudi predsednica vlade prepevala himno v podporo komunizmu in socializmu Bandiera Rossa. Ta posnetek je vzbudil veliko zanimanja in zgroženost v Evropi," je dejala Novakova in spomnila tudi na dogajanja okrog Titove ceste.

Pesem hujši greh od korupcije?
Na novinarsko vprašanje, kako to, da je za EPP prepevanje Bandiere Rosse večji greh kot obsodba v korupcijskem škandalu mednarodnih razsežnosti, s potrditvami v Avstriji in na Finskem, je Novakova odgovorila, da "vendar gre za himno, ki poveličuje rdečo zastavo". V NSi-ju se lustracije ne bojijo, glede tega, koga bi morda utegnila prizadeti v SDS-u, pa Novakova ni hotela špekulirati.

Pličanič: Sproža se vtis vplivanja v konkretnem postopku
"Kakršno koli izrekanje političnih organizacij o potekajočih sodnih postopkih je neprimerno, ker lahko sproži vtis vplivanja v konkretnem, še potekajočem postopku. Mislim, da moramo vsi v Sloveniji - in v EU-ju ni nič drugače - vedeti, kakšen mora biti standard politične kulture: da se nihče ne izreka o konkretnih postopkih, ki še niso zaključeni," je pravosodni minister Senko Pličanič novinarjem v DZ-ju komentiral ostre odzive v Sloveniji na resolucijo evropske ljudske stranke.

Pličaniča resolucija ni presenetila. "Timing" ne pomeni, da je drugostopenjska sodba blizu. "Tudi če ne bi bil timing tak, kot je, če bi bila izrečena prej, bi lahko vzbudila občutek pri marsikom, da nekdo poskuša vplivati na sodstvo, ki pa mora v vsaki državi, tudi v Sloveniji, biti popolnoma neodvisno ne pa podvrženo pritiskom. Da bi bilo takšno, se tega standarda morajo držati vsi, ki niso sodišča: torej politične organizacije in drugi."

Glede na to, da v SDS-u trdijo, da v primeru poziva na nepristranskost sodišč, ne gre za politični pritisk, je Pličanič odgovoril, da je takšen poziv vedno dobrodošel in utemeljen, če je splošen: "Ne gre za to, da se poziva k neodvisnosti in nepristranskosti sodstva. Na to je treba vedno znova opozarjati. Tukaj so bile izrečene besede o roku, v katerem je treba odločiti in še nekatere druge besede. Celotna izjava, če vse seštejemo, vzbuja vtis vplivanja. Ne trdim, da gre za to, vzbuja pa vtis. Kot pri kakšni drugi stvari je tudi tukaj vtis zelo pomemben in se je treba strogo držati standarda pravne in politične kulture – da se na noben način ne komentira potekajočih sodnih postopkov, lahko pa se komentira na splošno."

Za Maslešo resolucija politični diskurz
Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša pa je v svojem odzivu na resolucijo opozoril, da je sodstvo po ustavi neodvisna veja oblasti in resolucijo označil za politični diskurz, v katerega se sodstvo ne bo vključevalo.

Poudaril pa je, da je pravilnost in zakonitost vsake posamezne sodne odločbe mogoče preizkusiti le v postopku s pravnimi sredstvi. To velja tudi v konkretnem primeru. Odzval se je tudi na kritiko slovenskega pravosodja in dejal, da podatki Evropske komisije, na katere se je skliceval EPP, izvirajo iz leta 2010 ter da se od takrat razmere kvalitativno izboljšujejo.
Jakiča resolucija užalila kot državljana
Na resolucijo se je odzval tudi obrambni minister Roman Jakič, za katerega je Janša dejal, da se je zlagal nekdanjemu predsedniku Evropskega parlamenta Jerzyju Buzku. Jakič se je namreč srečal z Buzkom in romunsko poslanko EP-ja konec poletja, ko sta zbirala informacije v Sloveniji za pripravo resolucije.

"Janševa obtožba me ne skrbi," je dejal Jakič. Bolj ga je presenetila resolucija sama. "Na eni strani imamo poročilo predsednika EK-ja in eminentnega člana EPP-ja Barrossa, ki govori o napredku Slovenije, na drugi pa resolucijo, ki trdo posega v pravne okvire te države. V Sloveniji sodijo sodišča in ne strankarska razsodišča. Užaljen sem kot državljan: da nekdo v Bruslju govori, da bi moral v to državo priti OVSE in Svet Evrope, ki jih pošiljamo v zelo nedemokratične države. To blatenje države v tujini je zame nesprejemljivo. Ne razumem, da nekdo zaradi osebnih travm v to brezno vleče celo državo in vse državljane," je dejal Jakič.

"Ta skupina je prišla zelo inkognito v Slovenijo, želeli so vedeti, kakšno je stališče glede totalitarizma, govorili so o otrocih, ki jih indoktriniramo. Kot politik nisem hotel komentirati sodbe na prvostopenjskem sodišču. Spraševali so, ali politične stranke načrtno vzgajajo otroke v ideoloških manirah, sklicevali so se na fotografije otrok iz osnovne šole nekje na Primorskem, ki so bile objavljene na spletu. Pripravljali so se na nek nastop ob neki proslavi in so dejansko bili v starih pionirskih čepicah z rdečimi rutkami in lesenimi puškami. Kako naj vem, kakšna je koreografija za kakšno predstavo? Nikakor ne bi delal iz nečesa neproblematičnega politične zgodbe. Resolucije največje evropske stranke, prepričan sem, nista videla ne Merklova ne Barroso," je zatrdil Jakič.
Dodal je, da se je delegacija EPP-ja pogovarjala z vsemi največjimi političnimi strankami in omenil, da so namignili, da se želijo srečati tudi s sodnico v primeru Patria. Ali se je to tudi zgodilo, Jakič ne ve, bi pa bil "začuden", če bi se.

Kritike z drugega brega
Vodja politične skupine socialistov in demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu Hannes Swoboda je bil precej kritičen do resolucije o razmerah v Sloveniji. "Škandalozno je, da EPP pod vprašaj postavlja neodvisnost slovenskega pravosodja. Namesto da se sprašuje, ali se v Sloveniji - polnopravni članici EU-ja - spoštuje vladavina prava, bi EPP moral razmišljati o tem, kako v Sloveniji podpreti boj proti korupciji," je v sporočilu za javnost opozoril Swoboda.

"V tem času gospodarskih težav bi se morale vse odgovorne politične sile v Sloveniji združiti v služenju najboljših interesov vseh svojih državljanov. EPP se je odločil privoščiti čisto strankarsko politiko, namesto da bi se osredotočil na resnična vprašanja, s katerimi se sooča država kot celota," pa je menil vodja zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo (Alde) v Evropskem parlamentu Guy Verhofstadt in dodal, da postavljanje neodvisnosti pravosodja v Sloveniji pod vprašaj in izpostavljanje posebnega primera vodje SDS-a Janeza Janše pušča slab priokus, če že ne predstavlja vmešavanja v neodvisen sodni proces.

Različna mnenja slovenskih poslancev
Milan Zver (EPP/SDS) je povedal, da je resolucija pomembna ne le za Slovenijo, temveč tudi za druge države članice, saj opozarja na napake pri tranzicijah postkomunističnih držav v demokracije.

Mojca Kleva Kekuš (S&D/SD) je med drugim zapisala, da ima "vsaka evropska politična stranka sicer pravico razpravljati o situaciji v državah članicah, a obsojanje pravosodnega sistema neodvisne države iz tujine ni dopustno".

Jelko Kacin (Alde/LDS) je menil, da so se v EPP-ju očitno odločili, da bodo škodili desni slovenski opciji in da se bodo pred celotno slovensko javnostjo tudi razkrinkali. Stalna praksa, ki jo desna opcija uprizarja v evropskem prostoru, "ko poskuša tožariti Slovenijo in ko Janeza Janšo ves čas primerja z Julijo Timošenko, noče pa ga primerjati z Berlusconijem, je pač dvolična igra, ki pripelje do tja, kamor je pripeljala; slabo," je med drugim dejal Kacin.

Ivo Vajgl (ALDE/Zares) je resolucijo EPP-ja označil kar za "novodobno resolucijo informbiroja" in spomnil, da tovrstna praksa za EPP ni nenavadna, saj so vztrajno branili nekdanjega italijanskega premierja Silvia Berlusconija, podpirali so nekdanjega hrvaškega premierja Iva Sanaderja, ki mu sodijo zaradi korupcije, Salija Berisho v Albaniji, Traiana Basescuja v Romuniji, "najbolj evidentno pa, ko je šlo za Orbana na Madžarskem".

"EPP opozarja, kako pomembna je neodvisnost pravosodnega sistema, kako pomembno je, da se zagotovi pošteno sojenje vsakemu državljanu in vsaki državljanki v naši državi, in da moramo upoštevati predpostavko nedolžnosti. Opozarjamo, da se ta predpostavka, če ni uporabljena, lahko zlorabi za namen izločanja političnih tekmecev. V zvezi s tem EPP opozarja na primer Janeza Janše. Primer Patria se je namreč zdaj že dvakrat zapored odprl v času državnozborskih volitev," pa je poudarila Romana Jordan (SDS/EPP).

Zofija Mazej Kukovič (SDS/EPP) je izrazila zadovoljstvo, da so imeli v skupini EPP priložnost razpravljati o razmerah v Sloveniji, "o dobrih in o tistih, ki so zelo skrb vzbujajoče". "Resolucijo so podprli vsi, z niti enim glasom proti. Menim, da je potrebno, da se danes širše v Evropi zavedamo, kaj pomenijo tovrstne situacije, ko pade država z vrha uspešnih držav na dno," je menila.

Tanja Fajon (S&D/SD) pa je izpostavila, da lahko "resolucijo EPP-ja razumemo samo na en način: kot vmešavanje v slovenski pravosodni sistem in notranjo politiko oziroma navadno izsiljevanje". "S tem EPP nadaljuje vse bolj skrb vzbujajočo politiko poseganja v suverenost držav članic Evropske unije in neodvisnost sodstva."
Lojze Peterle (NSi/EPP) pa je opozoril, da "glede sodstva resolucija nič ne zahteva, pač pa izraža upanje". Želja po poštenem sojenju pa se mu ne zdi vprašljiva. "Ne gre samo za Janeza Janšo, ampak za širši odnos do Slovenije. EPP je zaskrbljen zaradi gospodarskega stanja, zaradi pomanjkljivosti sodstva, ki jih je ugotovila Evropska komisija, zaradi neurejenega odnosa do preteklosti," je še poudaril Peterle.
Odzvala se je tudi podpredsednica EPP-ja in namestnica vodje posebne misije, ki je letos poleti preučevala politični in gospodarski položaj ter težave pri uveljavljanju vladavine prava v Sloveniji Anca Boagiu, so sporočili iz SDS-a. "Ne morete se držati demokratičnih pravil v Bruslju, ko greste domov pa pozabite nanje," so jo citirali.

"To, kar se je zgodilo našemu kolegu Janezu Janši, je dokaz, da socialisti niso spoštovali demokratičnih pravil ... Upam, da bodo socialisti prisluhnili resoluciji, da jo bodo sprejeli za dobro in da se bo gonja proti predstavnikom Evrope v vaši državi končala," je še zapisano na strankini spletni strani.

Vstajniki: Evropska desnica nas ima za provinco
"Zadnje stališče politične skupščine ELS/EPP je nedopusten pritisk največjih evropskih političnih igralcev na slovenski pravosodni sistem," menijo v Gibanju vseslovenska ljudska vstaja, Mreži za neposredno demokracijo in Odboru za pravično in solidarno družbo.

Po njihovem mnenju gre pri resoluciji za ponesrečen poskus obnavljanja ugaslega zaupanja v politike, ki se že desetletja gibljejo na robu in čez rob zakonitosti. Skupaj z zahtevo po politični lustraciji v Sloveniji pa je evropska desnica prečkala meje sprejemljivega in pokazala, da nas dojema kot svojo provinco brez avtonomije, so poudarili v vstajniških gibanjih.

Ko je bil Berlusconi sredi prejšnjega desetletja pod množičnim pritiskom italijanskega pravosodja, so mu kljub temu naredili uslugo in EPP je organiziral svojo konferenco v Rimu, kjer je dobil precej direktno podporo. Kmalu zatem se je izkazalo, da je imelo prav italijansko pravosodje. Podobno je bilo s hrvaškim premierjem Ivom Sanaderjem, ki so ga prav tako zelo dolgo podpirali.

Mojca Drčar Murko o tem, da je EPP podpiral tudi druge politike v sodnih procesih.

Prav gotovo ne gre za nekaj povsem običajnega, temveč predvsem za dokaz, da razmere v Sloveniji očitno vzbujajo širšo skrb v EU-ju. EPP je končno največja evropska politična skupina, njene politike so zmerne, previdne in kompromisne, zato se za take poteze odloči le, ko je v posamezni državi nekaj res hudo narobe in to očitno v primeru Slovenije drži. Torej: to je normalno samo v primerih, ko situacija v državi vsaj z vidika standardov EU-ja ni normalna.

Sociolog Matej Makarovič meni, da je resolucija dokaz, da je v Sloveniji res nekaj narobe.
EPP sprožil plaz odzivov