Zadnja dva meseca mnogi starši predšolskih otrok po vsej Sloveniji iščejo prosto mesto v vrtcu. Foto: MMC RTV SLO
Zadnja dva meseca mnogi starši predšolskih otrok po vsej Sloveniji iščejo prosto mesto v vrtcu. Foto: MMC RTV SLO
Marija Fabčič
Kot pravi Fabčičeva, za naložbe v vrtce država prek mehanizma financiranja občin ne prispeva niti evra (razen izjemno majhnih sredstev v okviru lanskega razpisa za sofinanciranje naložb, ki v celoti ne zadoščajo niti za gradnjo enega vrtca) in nalog za nove vrtce ne more zgolj naložiti občinam, ne da bi za te naloge zagotovila denar. Foto: MMC RTV SLO

Zakon o vrtcih, 10. člen: Če na območju občine stalnega prebivališča staršev ni vrtca, ki izvaja javno službo, oziroma vrtec nima prostih mest, starši pa izrazijo interes za vključitev v vrtec tolikšnega števila otrok, da bi se v skladu s standardi in normativi oblikoval en oddelek, je lokalna skupnost dolžna najkasneje v 30 dneh začeti postopek za zagotovitev dodatnih prostih mest v javnem vrtcu ali razpisati koncesijo.

V oddelke prvega starostnega obdobja je lahko vključeno:
- v homogeni oddelek najmanj 9 in največ 12 otrok,
- v heterogeni oddelek najmanj 7 in največ 10 otrok.
V oddelke drugega starostnega obdobja je lahko vključeno:
- v homogeni oddelek 3- in 4-letnih otrok najmanj 12 in največ 17 otrok,
- v homogene oddelke 4-, 5- in 6-letnih otrok najmanj 17 in največ 22 otrok,
- v heterogeni oddelek najmanj 14 in največ 19 otrok. V starostno kombinirani oddelek je vključeno najmanj 10 in največ 17 otrok.

Začasna uveljavitev povečanja normativov in drugih sprememb se je v nekaterih dosedanjih primerih že pokazala kot tako rekoč trajna, zato se s podobnim predlogom ne strinjajo.

SVIZ

Zagotavljanje zadostnih kapacitet v vrtcih je v pristojnosti občin, ki morajo v ta namen predvideti demografska gibanja, pripraviti prostorske plane in ob načrtovanju stanovanjskih sosesk predvideti tudi novogradnje vrtcev. V tistih občinah, kjer so to v preteklosti že počeli, so danes pred obvladljivo nalogo.

Ministrstvo za šolstvo in šport
Nada Verbič, Strokovni svet za izobraževanje - predsednica komisije za vrtce
Kot je pojasnila Nada Verbič, ki je tudi predsednica komisije za vrtce, omenjene spremembe normativov pomenijo, da bo v heterogenih oddelkih v starosti od enega do tretjega leta 14 otrok, kar je štiri več od zdajšnjega zakonsko določenega normativa. Foto: MMC RTV SLO

Zadnja dva meseca mnogi starši predšolskih otrok po vsej Sloveniji iščejo prosto mesto v vrtcu. Največ otrok, ki bodo ostali brez varstva, biva v Mestni občini Ljubljana (MOL) – po zadnjih podatkih naj bi bilo v MOL-u brez varstva več kot 1.000 otrok, s podobno težavo pa se srečujejo skoraj vse primestne občine v bližini glavnega mesta. V teh občinah je brez zagotovljenega varstva ostalo več kot 1.000 otrok. S podobnimi težavami se spoprijemajo še na Gorenjskem, ena redkih občin, ki nima tovrstnih težav, je Celje.

V Škofji Loki so hoteli starši vpisati v vrtec 107 otrok letnika 2008 - zavrnili so jih vseh 107 - in 44 otrok letnika 2007 - mesto so zagotovili za samo 16 otrok.

Razlogi za zavrnitve
Razlogov za trenutni položaj je več. Rodnost se povečuje že peto leto zapored (približali smo se številkam z začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja – več kot 21.000 novorojenih otrok v letu 2008), brezplačni vrtec za drugega in naslednje otroke, zaposlenost starih staršev. Vse to so razlogi, da občine ne morejo slediti dejanskim potrebam.

Začasen ukrep stroka zavrača, odločiti se bo moral minister
Zaradi nastalega položaja, ko občine ne zagotavljajo več dovolj prostih mest za vpis predšolskih otrok v vrtec, je ministrstvo za šolstvo in šport (MŠŠ) – na pobudo občin – predstavilo novo začasno rešitev položaja. Predlog občin je, da se za prehodno obdobje (do 1. 9 . 2012) normativi za heterogene oddelke ukinejo in nadomestijo z normativi za homogene oddelke.

Predlog je v četrtek zavrnil Strokovni svet RS za splošno izobraževanje. Kot je pojasnila Nada Verbič, ki je tudi predsednica komisije za vrtce, omenjene spremembe normativov pomenijo, da bo v heterogenih oddelkih v starosti od enega do tretjega leta 14 otrok, kar je štiri več od zdajšnjega zakonsko določenega normativa. V starostni skupini od tretjega do šestega leta predlog pravilnika dovoljuje 24 otrok, kar je pet več kot zdaj. Po besedah Verbičeve bi se tako "bistveno zmanjšala kakovost".

Predlog je nesprejemljiv tudi za Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ), saj bi večje število otrok po njihovem mnenju omogočilo večjo vključenost otrok v vrtce, vendar na račun kakovosti predšolske vzgoje, prav tako pa bi se poslabšale tudi delovne razmere zaposlenih.

Stroka svojo zavrnitev utemeljuje tudi z dejstvom, da številni vrtci "že danes poročajo, da nimajo ustrezno velikih in opremljenih prostorov, zato bi morale država in občine za predšolsko vzgojo nameniti dodatna sredstva, občine pa bi lahko poiskale tudi možnosti odpiranja dodatnih oddelkov".

Ministrstvo bo nadaljevalo razprave
Iz službe za odnose z javnostmi na MŠŠ-ju so nam sporočili, da izrecno poudarjajo, da gre le za predlog rešitve, ki bi veljal omejeno obdobje. "Namen predloga je, da se občinam omogoči vzpostavitev potrebnih prostorskih kapacitet za vrtce v njihovih okoljih in da se ublaži problem odklonjenih otrok v tistih primerih, kjer je povpraševanje po vrtcih veliko, kapacitet v vrtcih pa premalo oziroma jih ni mogoče zagotoviti niti v drugih primernih objektih niti z razpisom koncesije." Dodajajo, da se MŠŠ zaveda vseh težav, ki se pojavljajo ob uvedbi novih normativov, zato bo nadaljeval razpravo s stroko, javnostjo in župani do sredine julija, ko se bo minister ob upoštevanju vseh argumentov odločil za vsebino pravilnika in konkretno za 12. člen, ki določa normative.

Plače iz lokalne na državno raven?
Slovenija se približuje barcelonskim ciljem za vrtce, in sicer 90-odstotni vključenosti otrok v vrtce v drugem starostnem obdobju. Ta delež v letošnjem letu v Sloveniji znaša 84 odstotkov. Na MŠŠ-ju pravijo, da se zavedajo, da mora postati politika do otroškega varstva ena izmed prioritet te vlade. Med drugim načrtujejo prenos plač iz lokalne na državno raven, iskanje ugodnejših rešitev za razpis koncesij, povečanje obsega sredstev za sovlaganje.

MOL: Ukrep bi omogočil vpis do 500 otrokom
Na MMC-ju smo za mnenje vprašali tudi Marijo Fabčič, načelnico Oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje na MOL-u. Po njenem mnenju bi s sprejetjem ukrepa lahko sprejeli dodatnih 300-500 otrok. Kot so poudarili, je to začasen ukrep, "nikakor pa ni pobuda mišljena kot dolgoročno reševanje problema zagotavljanja kapacitet" .

Kot pravi Fabčičeva, za naložbe v vrtce država prek mehanizma financiranja občin ne prispeva niti evra (razen izjemno majhnih sredstev v okviru lanskega razpisa za sofinanciranje naložb, ki v celoti ne zadoščajo niti za gradnjo enega vrtca) in teh nalog za nove vrtce ne more zgolj naložiti občinam, ne da bi za te naloge zagotovila denar.

Na vprašanje, kako se urbanistična stroka v MOL-u odziva na načrte za prihodnost (npr. Brdo pri Ljubljani, kjer se predvideva okoli 650 stanovanjskih enot), Fabčičeva pravi, da sta načrtovana prizidek k obstoječemu vrtcu na Brdu in gradnja vrtca v tehnološkem parku.

Interesa zasebnikov skorajda ni
Zanimalo nas je tudi, kako je s sprejetjem koncesijskih aktov za zasebne vrtce. Na MOL-u so nam povedali, da je trenutno na tem področju še preveč odprtih vprašanj (občina je gradivo pripravila, a je MŠŠ pripravil le tolmačenje), zato bodo ta preučili skupaj z MŠŠ-jem, kar pomeni, da koncesije do jeseni ne bodo razpisali. Kot dodaja Fabčičeva, bo MOL tudi zaradi slabo izraženega interesa zasebnikov z razpisom počakal, da predhodno znova preverijo ta interes, vmes intenzivno pridobivajo druge prostore MOL-a za vrtce in se o razpisu znova odločijo konec poletja, ko bo znan dejanski položaj v vrtcih.

Fabčičeva pove, da se na njih obračajo različni pobudniki za zasebne vrtce, z vsakim se pogovorijo, mu pojasnijo postopek ustanovitve ter pridobitve licence, financiranja itd. "Glede na razgovore do zdaj nismo prejeli namere zasebnika, kjer bi bil izražen realni interes za prejem koncesije, saj so zadržki tako na ravni pridobivanja prostorskih zmogljivosti (za zasebnike veljajo enaki pogoji kot za javni sektor) kot pri načinu financiranja, po katerem ceno programa tudi za koncesionarje določi mestni svet in je ne morejo prosto oblikovati (kar pa ne velja za klasične zasebne vrtce)."

Na MOL-u nam povedo tudi, da ne glede na to, ali občina razpiše koncesijo ali ne, lahko zasebnik pod pogoji, ki jih določa zakon, ustanovi zasebni vrtec in prejema iz proračuna lokalne skupnosti za vsakega otroka 85 % sredstev, ki jih prejme javni vrtec. Tako v MOL-u sofinancirajo 7 zasebnih vrtcev v 21 oddelkih; v zadnjih dveh letih sta na novo nastala dva vrtca.

Problematika se lahko razširi
Na razpravi strokovnega sveta za izobraževanje je svoje pomisleke izpostavila tudi Angelca Likovič, nekdanja ravnateljica. Kot pravi, je treba nehati dajati potuho občinam, saj se lahko v prihodnosti zgodi, da bo svet čez nekaj let obravnaval predloge po dvoizmenskem pouku v osnovnih šolah.

Nada Verbič je izpostavila tudi nasilje, s katerim se spoprijema družba; meni, da bodo otroci, ki bodo v vrtcih odraščali na manj kot 1m2 (zdaj se ocenjuje, da imajo predšolski otroci v igralnicah na voljo 1-2 m2 za igro, spanje, hranjenje in toaleto), odrasli v agresivne osebe. Opozorila je na bolezni, ki se bodo ob morebitnih nižjih standardih lažje širile. Mi dodajamo, da se bo povišalo tudi število bolniških odsotnosti.

Kdo bo presekal gordijski vozel?
Dejstvo je, da je problematika na področju zagotavljanja prostih mest za predšolske otroke pereča. Znana fraza: »Na otrocih svet stoji« pride prav mnogim politikom. Čas je, da se najde junak, ki bi presekal ta gordijski vozel in našel rešitev, ki bo dolgoročna. Morda bi bil za prvo silo v pomoč že centralni register za vpis otrok v vrtce – še zdaj ga nimamo. In navsezadnje, morda bi bilo smiselno, da bi se povezala ministrstvo za družino in ministrstvo za šport ob pomoči lokalnih skupnosti. Morda bi lahko obstoječo infrastrukturo na novo zgrajenih vrtcev čez leta uporabili dnevni centri za oskrbo starejših občanov – tudi teh primanjkuje že zdaj.

Meta Trampuš
Meta.trampus@rtvslo.si

Zakon o vrtcih, 10. člen: Če na območju občine stalnega prebivališča staršev ni vrtca, ki izvaja javno službo, oziroma vrtec nima prostih mest, starši pa izrazijo interes za vključitev v vrtec tolikšnega števila otrok, da bi se v skladu s standardi in normativi oblikoval en oddelek, je lokalna skupnost dolžna najkasneje v 30 dneh začeti postopek za zagotovitev dodatnih prostih mest v javnem vrtcu ali razpisati koncesijo.

V oddelke prvega starostnega obdobja je lahko vključeno:
- v homogeni oddelek najmanj 9 in največ 12 otrok,
- v heterogeni oddelek najmanj 7 in največ 10 otrok.
V oddelke drugega starostnega obdobja je lahko vključeno:
- v homogeni oddelek 3- in 4-letnih otrok najmanj 12 in največ 17 otrok,
- v homogene oddelke 4-, 5- in 6-letnih otrok najmanj 17 in največ 22 otrok,
- v heterogeni oddelek najmanj 14 in največ 19 otrok. V starostno kombinirani oddelek je vključeno najmanj 10 in največ 17 otrok.

Začasna uveljavitev povečanja normativov in drugih sprememb se je v nekaterih dosedanjih primerih že pokazala kot tako rekoč trajna, zato se s podobnim predlogom ne strinjajo.

SVIZ

Zagotavljanje zadostnih kapacitet v vrtcih je v pristojnosti občin, ki morajo v ta namen predvideti demografska gibanja, pripraviti prostorske plane in ob načrtovanju stanovanjskih sosesk predvideti tudi novogradnje vrtcev. V tistih občinah, kjer so to v preteklosti že počeli, so danes pred obvladljivo nalogo.

Ministrstvo za šolstvo in šport