Kot je poudaril, ni storil ničesar, kar bi imelo elemente kaznivega dejanja, ampak je bil obsojen na sedemmesečno zaporno kazen zaradi podpisa predloga, ki so ga pripravile strokovne službe. Sprašuje pa se, v kakšni državi je lahko nekdo obsojen na takšno zaporno kazen, ker nekaj predlaga.

Mandatno-volilna komisija DS-ja se je pri oblikovanju sklepa za glasovanje naslonila na prakso državnega zbora, kjer so en tak primer imeli, medtem ko ga v državnem svetu doslej še ni bilo. Ker je večina svetnikov sklepu pritrdila, Kanglerju mandat preneha, za novega svetnika pa bodo potrebne nadomestne volitve. Če večina sklepa ne bi potrdila, bi bil lahko svetnik še naprej.

Zakon o državnem svetu, kot je danes opozorilo tudi več razpravljavcev, sicer res določa, da članu državnega sveta preneha mandat, če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora več kot šest mesecev, a obenem tudi pušča možnost, da DS sklene, da lahko še naprej opravlja funkcijo.

Prav glasovanje o Kanglerjevem mandatu je bilo vzrok tudi za skoraj enourno zamudo pri začetku današnje seje, saj se je sešel kolegij državnega sveta.

Interesna skupina lokalnih interesov je namreč tik pred začetkom seje državnega sveta predlagala, da bi glasovanje o prenehanju Kanglerjevega mandata umaknili z današnje seje. Do naslednje pa bi služba za pravno-analitične zadeve pripravila pravno mnenje, kako naj državni svet ravna ob tem vprašanju. A so svetniki na seji takšen predlog s tesno večino 18 glasov proti 17 zavrnili. So pa z 18 glasovi proti 16 podprli predlog omenjene interesne skupine, da se o prenehanju mandata glasuje tajno.