Javnomnenjske raziskave v zadnjih mesecih kažejo padec podpore Cerarjevemu SMC-ju in porast podpore SDS-u. Foto: BoBo
Javnomnenjske raziskave v zadnjih mesecih kažejo padec podpore Cerarjevemu SMC-ju in porast podpore SDS-u. Foto: BoBo

Povezovanje - pri tem imamo izkušnje in na levi in na desni - se tukaj dogaja samo na kanibalski način. Nekomu moraš nekaj odvzeti, če hočeš nekaj dodati.

Samo Uhan
false
Božidar Novak in Samo Uhan ocenjujeta, da možnosti za predčasne volitve ni. Foto: BoBo
false
"Menim, da prebežniška kriza v resnici ni povzročila spremembe tega magičnega razmerja, da je v Sloveniji zdaj naenkrat več volivcev z desnimi vrednotami," meni Uhan. Foto: BoBo

Če nekdo na levici izstopi, potem prestopi v neko drugo stranko, tisti, ki izstopijo iz SDS-a, pa nimajo kam iti. Ustanovitev lastne stranke? To je nemogoče narediti, dokler je Janša predsednik, ne vem, kdo bi lahko to naredil znotraj stranke.

Božidar Novak

Februarska raziskava Vox populi je pokazala padec podpore največji koalicijski stranki SMC, po drugi strani pa je precej narasla podpora opozicijski stranki SDS, podobno sliko kažejo tudi druge raziskave javnega mnenja v zadnjem času.

V obratnem sorazmerju s padanjem priljubljenosti vlade, SMC-ja, DeSUS-a in SD-ja pa so začele naraščati ambicije desnih strank, kar se pripisuje tudi zdajšnji prebežniški krizi.

"Zgodovina političnih odločitev pri nas kaže vedno znova na nihanja, ki se dogajajo med volitvami in odločitve, ki so na videz odločitve v zadnjem trenutku, pa vendarle odražajo neka bolj stabilna razmerja v volilnem telesu. Pri tem imam v mislih nekaj več kot polovico levoliberalnega telesa nasproti zmerno konservativnega. Ne glede na stranke, ki se pojavijo pred volitvami - npr. stranka SMC, ki se je pojavila pred volitvami, pa vendar ne moremo reči, da so bili to popolnoma novi volivci, ki so se pojavili iz nič. To so bili volivci, ki so se skozi zgodovino osamosvojitve prerazporejali znotraj levega pola. Nekaj podobnega velja tudi za desnico, se pravi, da imamo nekako stabilno razmerje na levi in desni," pojasnjuje.

Razmerje volivcev ostaja
"Menim, da prebežniška kriza v resnici ni povzročila spremembe tega magičnega razmerja, da je v Sloveniji zdaj naenkrat več volivcev z desnimi vrednotami,"
meni strokovnjak metodologije družboslovnega raziskovanja na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani Samo Uhan.

Dodaja, da se mu dozdeva, da se je med družinskim referendumom zgodila neka zmota - namreč prepričanje, da je tista situacija ustvarila presežek desnega volilnega telesa. "To preprosto ne drži, mi smo z meritvami ugotovilli, da je del volivcev, ki tradicionalno volijo levo in tega tudi ne mislijo opustiti, pri vprašanju neke osebne izbire glasoval proti spremembi družinske zakonodaje," je pojasnil Uhan.

"Če nadaljujem tezo, ki jo je omenjal že Andraž Zorko - slovenske volitve odloča 200.000 neopredeljenih volivcev, ki so levosredinsko opredeljeni - če se jim politika zagnusi, ne gredo na volitve in potem zmaga desnica, če pa hočejo voliti proti desnici, potem pa gredo na volitve in volijo nove obraze," pravi Božidar Novak, sicer svetovalec za krizno komuniciranje in direktor SPEM Komunikacijske skupine.

Politično povezovanje?
Na obeh političnih polih se sicer namiguje tudi na morebitno povezovanje strank, ki bi lahko povečalo in združilo bazen volivcev.

"Povezovanje - pri tem imamo izkušnje in na levi in na desni - se tukaj dogaja samo na kanibalski način. Nekomu moraš nekaj odvzeti, če hočeš nekaj dodati," je prepričan Uhan.

"Neka nova politična sila bi v resnici lahko nastopila, če bi se zgodil prehod z leve na desno. Znotrajdesno povezovanje pa pomeni nič drugega kot ustvarjanje tenzij znotraj pola. Mislim, da je v tem trenutku - to je vsakomur jasno - s povezovanjem najbolj ogrožen predvsem NSi. Pri SLS-u pa nič ne tvegajo, ker jih preprosto ni in jih tudi naprej ne bo, če gredo pod en dežnik," meni.

"Vse je odvisno od odnosa Janeza Janše, vse drugo je zgolj filozofska debata. Če bo to povezovanje tako, da bo všeč in Janši in drugim, potem ja, sicer pa sodelovanja ne bo - tako kot v zadnjih 20 letih," o političnem polu na desnici meni Novak.

Po SDS-u ni kam iti
Iz stranke SDS je ta teden sicer izstopila tudi dolgoletna tesna sodelavka Vera Ban. V izstopni izjavi je med drugim zapisala, da jo preseneča, kako zlahka se vodstvo stranke odreka posameznim zaslužnim članom SDS-a, Banova je že druga vidna članica SDS-a, ki je iz stranke izstopila v zadnjem času po nekdanjem notranjem ministru Dragutinu Mateju. Ta je po izstopu pojasnil, da je notranja demokracija v stranki začela pešati.

"To je bolj izraz obupa, kot pa neka konstruktivna dodana vrednost - izstopam, ker bom šel drugam in tam nekaj naredil," izstopa komentira Novak. "Če nekdo na levici izstopi, potem prestopi v neko drugo stranko, tisti, ki izstopijo iz SDS-a, pa nimajo kam iti. Ustanovitev lastne stranke? To je nemogoče narediti. Dokler je Janša predsednik, ne vem, kdo bi lahko to naredil znotraj stranke," se sprašuje.

"Znotraj SDS-a se pač to njihovo stabilno jedro radikalizira in ga zelo malo premakne, ampak so pa to lahko učne ure - ti očitki so bili vendarle zelo hudi, ki so bili izrečeni, in so na neki način tudi sporočilo ali opozorilo konkurenčnim strankam," pa meni Uhan.

Ustavna večina desnice?
Glede na izide zadnjih anket, ali bi bilo mogoče, da desni pol na naslednjih volitvah prepriča toliko volivcev, da dobi tudi ustavno večino, ki bi nato vodila tudi v ustavne spremembe, kot so spremembe volilnega sistema?

"Seveda je, tudi Orban je bil marginalna stranka, pa je dobil ustavno večino že v dveh mandatih. Mislim, da to ni nemogoče, da se bo to tudi pri nas slej ko prej zgodilo - je samo vprašanje gerontologije, torej kdaj. Je pa to nemogoče predvideti. Tudi leta 2004, ko je zmagal Janša, tega nihče ni predvidel. Takrat je LDS kolapsiral navznoter, ker je bil preveč koruptiven, predsednik stranke je šel k SD-ju in kaj se je potem zgodilo - ti volivci niso šli na volišča, vsi drugi so pa volili Janšo," je prepričan Novak.

"Ti poskusi so se dogajali že v bolj ugodnih okoliščinah, pa se je pokazalo, da je ta ustavni prag nekaj, kar zelo težko preskočiš. Ta hip celo menim, da desni pol ne bi mogel doseči niti relativne zmage," pa se ne strinja Uhan.

SD in ZL? Ne bi šlo
Na levem političnem polu pa se najpogosteje omenja sodelovanje SD-ja in ZL-ja, a tega naša sogovornika ne vidita.

"ZL in SD sta nezdružljivi stranki. Čeprav je navzven videti, da sta obe z levega pola, sta to dve čisto različni stranki in filozofiji. Eni so na oblasti že milijon let - to je SD - in zanje je ključno prav to, da so na oblasti ter da imajo vse te položaje državnih sekretarjev, službe po državnih uradih in tudi na občinskih ravneh. Združena levica pa je bila še premalo na oblasti, niso še okusili tega in jim je prioriteta sprememba doktrine, sistema, vsega. Čeprav zaradi dreves ne vidijo gozda in zaradi interesa malega človeka in dobrih namenov delajo stvari, ki so včasih absurdne," meni Novak.

"Po moji presoji sta na programski ravni in v širšem smislu vrednot seveda tudi združljivi stranki, pa vendar morate vedeti, da ZL tudi znotraj sebe ni tako združljiv, da bi bila ta združitev realna ali pa zrela. Ko bi se začelo približevati točki, ko bi bilo treba to formalno narediti, pa bi prišlo do tenzij in taka združitev ne bi bila mogoča," se z nezdružljivostjo obeh strinja tudi Uhan.

Koalicijski partnerji potrebujejo drug drugega
Kako pa sogovornika komentirata padec podpore vladi v anketah - sredi mandata prejšnje vlade so se zelo pogosto omenjale predčasne volitve, ki so se nato tudi res zgodile.

"Zdaj se pravzaprav že dogaja volilna kampanja - prva za prihodnje leto, ko se bo iskal nov predsednik države, druga pa za leto 2018. Kar koli se bo zgodilo, pa ne pričakujem, da bo vlada padla," odkimava Novak.

"Danes (op. pogovarjali smo se v torek) je bilo glasovanje, ki je navzven sicer videti nepomembno, vendar je dokaj velik lakmusov papir - glasovanje o kvotah na glasbenih postajah. Jaz mislim, da se koalicijski partnerji potrebujejo med seboj - DeSUS potrebuje SD in SMC zaradi tega zakona o medijih, SD potrebuje DeSUS in SMC zaradi državnega gozdarskega podjetja, ki ga zdaj formirajo, SMC pa SD in DeSUS zaradi tekočih projektov in koalicije same. Če pa glasovanje o glasbenih kvotah ne bi šlo skozi, pa je velika verjetnost, da bi Cerar in SMC ugotovili, da je brezpredmetno, da vladajo, če si ne morejo dati podpore pri ključnih zakonih. Potem bi bilo res vprašanje, ali ima sploh še smisel, da ta vlada vlada," pojasnjuje.

Predčasnih volitev ni na vidiku
Da politične krize ni na vidiku, meni tudi Uhan. "En dejavnik je zunanji pritisk Bruslja, ki v težkih okoliščinah, v katerih se je Evropa znašla, od vlad pričakuje stabilnost. Vsaka taka situacija ta hip bi pomenila izredno tveganje - četudi gre za na videz tako marginalno državo, kot je Slovenija. Drugi dejavnik pa so čisto realna pričakovanja o koncu mandata, ki so vezana na osebne kariere in ambicije - in to je močan dejavnik, ampak to se običajno dogaja v tretjem letu koalicije. Zdi se mi je, da je v času, ko je vlada dosegla neke ekonomske uspehe, samo en dejavnik - begunska kriza, ki pa ni lokalen, ampak je globalen problem - premalo, da bi se stvari obrnile. Običajno se mora sešteti bistveno več dejavnikov, te spremembe, ki smo jih bili deležni pred nekaj leti, so bile povezane s težko ekonomsko situacijo, za katero pa se zdaj zdi, da se je vsaj v določenem delu stabilizirala", končuje.

Povezovanje - pri tem imamo izkušnje in na levi in na desni - se tukaj dogaja samo na kanibalski način. Nekomu moraš nekaj odvzeti, če hočeš nekaj dodati.

Samo Uhan

Če nekdo na levici izstopi, potem prestopi v neko drugo stranko, tisti, ki izstopijo iz SDS-a, pa nimajo kam iti. Ustanovitev lastne stranke? To je nemogoče narediti, dokler je Janša predsednik, ne vem, kdo bi lahko to naredil znotraj stranke.

Božidar Novak