15. avgust je po zakonu o praznikih dela prost dan. Zaradi praznične slovesnosti na Brezjah se na glavni cesti Podtabor-Brezje pričakuje povečan promet z občasnimi zastoji. Foto: MMC RTV SLO
15. avgust je po zakonu o praznikih dela prost dan. Zaradi praznične slovesnosti na Brezjah se na glavni cesti Podtabor-Brezje pričakuje povečan promet z občasnimi zastoji. Foto: MMC RTV SLO
Peter Paul Rubens: Marijino vnebovzetje (1611-1612)
Marijino vnebovzetje je tema mnogih umetniških del. Takole ga je naslikal Peter Paul Rubens. Foto: NN
Tudi letos največ ljudi na Brezjah

Slovesnosti so potekale že na predvečer praznika, po večini slovenskih cerkva pa je bilo slovesno predvsem danes.

Maše slovenskih škofov so bile posvečene ponovni posvetitvi slovenskega naroda Mariji, kar se je prvič zgodilo leta 1992, poleg tega pa bodo napovedali tudi slovenski evharistični kongres, ki bo v prihodnjem letu osrednji pastoralni dogodek Cerkve na Slovenskem. Evharistični kongres bo junija prihodnje leto v Stični, so sporočili s slovenske škofovske konference.

Najstarejši Marijin praznik
Veliki šmaren sodi med najstarejše Marijine praznike, saj njegova prva omemba sega v obdobje pred 4. stoletjem našega štetja. Papež Pij XII. je versko resnico o Marijinem vnebovzetju razglasil leta 1950. V Sloveniji je veliko cerkva in kapelic, ki so posvečene Mariji in kamor so ljudje v preteklosti na veliki šmaren veliko romali, so povedali na Slovenski škofovski konferenci. Ob praznovanju tega verskega praznika želi slovenska Cerkev letos vernike opomniti "tudi na to, da sta v življenju pomembni tako materialna kot duhovna plat, tako zemeljsko kot večno."

Uran: V ljudeh se povečujeta nezaupanje in strah
Ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran je na Brezjah opozoril, da razmere, v katerih se nahajamo, niso lahke, saj je svetovna gospodarska in socialna kriza zajela tudi Evropo in Slovenijo. "Vidimo, kako smo v dobrem in hudem odvisni drug od drugega. Propadanje podjetij, brezposelnost, razkorak med bogatimi in revnimi ... Napovedujejo tudi pandemijo nove gripe. Vse to v nas povzroča strah, negotovost in bolečino. Reševanje težav je v pristojnosti državnih ustanov, različnih ekonomskih in finančnih strokovnjakov, delodajalcev in delavcev, sindikatov in dobrodelnih ustanov. Rešujemo posledice krize, zato so rezultati pičli in negotovi. V ljudeh se povečujejo nezaupanje, strah in beg iz resničnosti."

"V ozadju je dolgotrajna kriza vrednot, ki so za osebno in družbeno življenje nujno potrebne: poštenost, pravičnost, enakopravnost ... Zadnji temelj pa je Ljubezen v resnici. To je tudi naslov zadnje okrožnice papeža Benedikta XVI., ki preroško presoja obstoječi položaj. Človek je spregledal svoje bistvo, da je namreč telesno-duhovno bitje in da ne živi samo od kruha, imetja, denarja, užitkov in časti."

Podobno meni tudi mariborski nadškof pomočnik in administrator celjske škofije Anton Stres, ki je dejal, da "nas sedanja gospodarstva kriza poziva, da mislimo na druge. Nimamo pravice skrbeti samo zase, ampak tudi za skupno blaginjo, skupno dobro". Murskosoboški nadškof Marjan Turnšek je poudaril, "da se v zgodovini posameznika in družbe pojavljajo odbobja, ko je iz posledic človeških odločitev mogoče jasno spoznati, da človek sam od sebe ni sposoben pravilno usmerjati razvoja, da bi bil v celostno korist vsakemu in vsem skupaj". Takšen je po njegovem tudi čas finančne in gospodarske krize. Novomeški škof Andrej Glavan je dejal, da se Evropa in z njo tudi Slovenija "utapljata v hedonizmu, relativizmu, apatičnosti, brezbrižnosti, brezverstvu, novemu poganstvu, zdravilo za vse pa je lahko le evharistija".

Tudi letos največ ljudi na Brezjah