Poleg Marijinega vnebovzetja, vseh svetih in božiča je telovo eden od tako imenovanih zapovedanih praznikov. Praznik svetega Rešnjega telesa in krvi nima stalnega datuma, saj je povezan z veliko nočjo. Verniki ga praznujejo 11 dni po binkoštih, ki jih praznujejo 50 dni po veliki noči. Za praznik so po slovenskih cerkvah ali v njihovi okolici značilne procesije, ponekod jih pripravljajo tudi prvo nedeljo po prazniku.

Cerkev se s tem spominja postavitve zakramenta evharistije oz. Jezusove navzočnosti v evharistiji, ki je središče katoliške vere. Za zakrament evharistije so se v zgodovini Cerkve izoblikovali različni vidiki in različna imena, izhaja pa iz svetopisemskega izročila, po katerem je Jezus pri zadnji večerji z učenci kruh spremenil v svoje telo ter vino v svojo kri. Obhajanje evharistije, s katero se spominjajo zadnje večerje, je tako od začetkov krščanstva razpoznavno znamenje kristjanov.

V Avstriji, Nemčiji, na Hrvaškem in v še nekaterih drugih evropskih državah je to tudi dela prost dan. Papež Frančišek bo praznično mašo daroval v lateranski baziliki v Rimu, sledila bo procesija do cerkve Marije Snežne.