Ljubljanska opera posluje pozitivno, a ima več sto tisoč evrov stare izgube, ki jo še mora pokriti. Zaradi vladnega zatiskanja pasu mora zdaj ta hiša maso za plače skrčiti za 10 odstotkov, direktor pa bi lahko bil v prihodnosti še denarno odgovoren za poslovanje.

"Predlog se mi zdi nesprejemljiv po eni strani zaradi tega, ker nimamo osnovnih zakonskih podlag za reorganizacijo, na drugi strani pa z zmanjšanjem finančnih sredstev že nekako vnaprej iz nas delajo grešne kozle," je kritičen ravnatelj ljubljanske opere Mitja Bervar.
Izgubi se je skoraj nemogoče izogniti
In drugi javni zavodi? Najhujše težave imajo bolnišnice. Večina jih tone v rdečih številkah. Polletna izguba ljubljanskega kliničnega centra je znašala več kot šest milijonov evrov, mariborskega dva milijona, izolske bolnišnice 1,5 milijona. Direktor bolnišnice Slovenj Gradec, ki ima milijonski minus, odkrito priznava - pozitivno poslovanje je praktično nemogoče.

"Še vedno lahko vodimo določene javne zavode, a če nekomu sredi leta vzameš desetino plače za program, ki bi ga moral narediti, seveda ne moreš poslovati pozitivno," nastali položaj pojasnjuje Janez Lavre, direktor slovenjgraške bolnišnice.

Kaznovanje direktorjev?
Bodo torej skorajda vsi direktorji slovenskih bolnišnic in nekaterih drugih javnih zavodov kaznovani ali razrešeni, če bo vladno določilo v parlamentu sprejeto? "Zakon omogoča relativno veliko možnosti za razrešitve, gotovo," ocenjuje profesor na pravni fakulteti Rajko Pirnat.

Vlada bi lahko, kot kaže, stopila korak nazaj. "V okviru tega predloga bi bilo smiselno podati določene natančnejše opredelitve. Načeloma pa se strinjam, da je treba avtonomijo predstojnikov okrepiti," se strinja zdravstveni minister Tomaž Gantar.

Na vladi so prepričani, da je, kot so zapisali na ministrstvu za finance, zagotovitev ustreznega ukrepanja ob neučinkovitem poslovanju v korist javnosti.