Na zavodu za zaposlovanje je bilo februarja prijavljenih 115.608 brezposelnih, kar je 0,4 odstotka več kot januarja. O razlogih, zakaj število brezposelnih v Sloveniji še narašča, sta za MMC spregovorila ekonomista Bogomir Kovač in Rado Pezdir.

Kje gre iskati vzroke za visoko brezposelnost?
"Vzroki so po svoje zelo običajni," je prepričan Kovač. Temeljna težava po njegovem mnenju tiči v tem, da brezposelnost narašča tudi zdaj, ko se kažejo pozitivni rezultati glede gospodarske rasti. "Razlog je preprost: prihaja namreč do restrukturiranja v podjetniškem sektorju. Sestavni del je tudi propad določenih podjetij. Ko zdrava podjetja skrbijo za oživitev rasti, slaba seveda propadajo in zaradi tega brezposelnost narašča," pojasnjuje. To pomeni, da bo brezposelnost naraščala tudi v letu 2011.

Pezdir razloge za tako visoke številke vidi na več ravneh:

• Težave so - prvič - v tem, da je vsaka reforma, ki bi vsaj minimalno spremenila razmere delovanja trga dela, blokirana.
• Drugič - v tem, da sindikati, predvsem ZSSS, prepovedujejo, da bi bili zaposleni plačani glede na to, kar naredijo, ampak jim vsiljujejo kolektivno uravnilovko.
• Tretjič - v tem, da je gospodarska kriza udarila po delovnih mestih, ki so že tako nekonkurenčna.
• Četrtič - v tem, da je gospodarska rast, ki ustvarja delovna mesta, nična in bo taka še kar nekaj časa.

Dvig minimalne plače - več brezposelnih
Pezdir meni, da je imel dvig minimalne plače, ki je "omogočil korekcijo sindikalne uravnilovke", zagotovo negativen učinek na brezposelnost. "Za to se je treba neposredno zahvaliti razbijanju največjega sindikata v državi." Dodaja, da ne gre zanemariti tega, da visoke davčne obremenitve preprečujejo zaposlovanje predvsem v segmentu delovnih mest z visoko dodano vrednostjo.

Tudi Kovač pritrjuje, da je minimalna plača "posebej v podjetjih, ki so bila na meji, povzročila dodaten stroškovni šok in s tem vrsto podjetij pripravila do težavnih položajev, lahko tudi do stečajnih postopkov". Visoka minimalna plača je tako zagotovo eden izmed dejavnikov, ki so poslabšali položaj zaposlenih.

Brezposelnost ... Višja? Nižja?
Minister za delo Ivan Svetlik zatrjuje, da se bo rast umirila in dosegla vrhunec marca. "Ne poznam njegovih analiz in zato težko komentiram," na to odgovarja Pezdir in dodaja, da se bo rast nekoč zagotovo umirila, "zato so take napovedi lahko tudi v domeni 'blefiranja'". Dvomi pa, da bo umiritev naraščanja brezposelnosti posledica dobre ekonomske politike ali sindikalnega aktivizma, "prej bo to posledica izboljšanja gospodarskih razmer v najpomembnejših slovenskih trgovinskih partnerjih".

"Trend se sicer bo umiril, kar se tiče naraščanja, v nobenem primeru pa ne morem pričakovati, da bi prišlo do zmanjšanja brezposelnosti, ampak bo ta še vedno naraščala," komentira Kovač. Pojasnjuje, da število novih zaposlitev zaradi tehnoloških sprememb, ki so na strani predvsem prestrukturiranih javnih podjetij oz. obstoječih podjetij, in na drugi strani število propadlih podjetij, ki zaradi krize narašča, skrbita za to, da brezposelnost običajno tudi pri izteku iz krize še zmeraj narašča, seveda z upadajočim tempom, se pa ohranja na visoki ravni. "Ni pričakovati ne pri nas ne v tujini, da bi upadla, razen tam, kjer so uspeli z zelo živahno rastjo prek 4 odstotke," pove. Med tremi in štirimi odstotki gospodarske rasti je po njegovem mnenju dovolj, da bi se stopnja brezposelnosti umaknila, "na neki način zaobrnila v pozitiven trend".

Kakšna prihodnost čaka mlade?
"Tukaj gre za dva procesa, ki sta si malce v nasprotju," pojasnjuje Kovač, "na eni strani imamo izjemno visok odstotek mladih, ki se odloča za študij, in potem imamo tovrstnih delovnih mest, ki so tako ali drugače povezana z visoko dodano vrednostjo, manj. Imamo šolski sistem, ki je zelo odprt in zelo prijazen do nadaljnjega šolanja, na drugi strani pa so zaradi krize zdaj seveda relativno zaprte možnosti za dodatno zaposlovanje." Misli, da bodo mladi doživeli boljše čase glede zaposlovanja takrat, ko se bo začelo splošno oživljanje gospodarske rasti. Takrat bodo nova delovna mesta zahtevala tudi nov, svež intelektualni kapital in bo manevrski prostor za njihovo zaposlovanje nekoliko večji.

Kritičen je tudi do šolskega sistema, saj je prepričan, da bi morali pogledati, "ali je naša usmeritev k premalo strokovnemu izobraževanju, tistemu, ki je bolj vezano na določene poklicne usmerjenosti, ali s tem pravzaprav sami ne odpiramo na trgu dela na neki način neko relativno slabo zaposljivost mladih. Gledati je treba ne zgolj kvantitativne in kumulativne podatke, ampak tudi strukturo, in tam vidimo, da imamo v določenih poklicih povpraševanje, nimamo pa šolajočih se ljudi. Po drugi strani pa imamo ogromno ljudi, ki so končali določene šole, ki za svoje izobraževanje ne najdejo poklicev."

"Prihodnost mladih bo taka, kot si jo bodo naredili sami," je konkreten Pezdir. Ob tem dodaja: "Osebno jim predlagam, da se iz te države izselijo, razen seveda, če se ne vključijo v kako interesno skupino in začnejo vleči državno rento ali pa postanejo vodilni kader v največjem slovenskem sindikatu." Verjame, da tistega, kar bi morala storiti država, zagotovo ne bo, "tisto pa, kar počne, pa je bolje, da sploh ne bi".