KPK- je razložila, da je mehčanje protikorupcijskega, na podlagi katerega je bila omogočena subvencija podjetju povezanem z ministrom Stepišnikom, prav skupina poslancev s prvo podpisanim Jakobom Presečnikom. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
KPK- je razložila, da je mehčanje protikorupcijskega, na podlagi katerega je bila omogočena subvencija podjetju povezanem z ministrom Stepišnikom, prav skupina poslancev s prvo podpisanim Jakobom Presečnikom. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Tresoči stolček gospodarskega ministra

"Na Komisiji za preprečevanje korupcije smo s presenečenjem prebrali poziv SLS-a, da naj komisija v primeru, da ne bo ugotovila kršitev glede podelitve subvencij podjetju, povezanem z ministrom Stankom Stepišnikom, zahteva ustrezno spremembo zakona," so zapisali na KPK-ju v sporočilu za javnost in opozorili, da so bili prav poslanci SLS-a leta 2011 tisti, ki so začeli postopek za mehčanje zakona, ki je uzakonil to, kar se dogaja danes.

Omilitev zakona zaradi županov
KPK ob tem pojasnjuje, da je bila določba 35. člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije omiljena aprila 2011, pri čemer je predlog za spremembo najprej vložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Jakobom Presečnikom (SLS), ki je v predlogu izpostavila prestrogo zakonsko ureditev omejitev poslovanja, saj je le ta preprečevala, da bi funkcionarji lokalne samouprave (župani, podžupani, občinski svetniki) med drugim pridobivali kmetijske subvencije od občine, v kateri opravljajo funkcijo.

Po tedanjem predlogu SLS-a bi lahko KPK v določenih primerih izdal dovoljenje za poslovanje ali dodelitev sredstev funkcionarjem od organa, pri katerem opravljajo funkcijo, čemur so se na KPK-ju uprli, ker bi tovrstna pristojnost pomenila še dodatne pritiske na njihovo delo.

Prav tako pa po mnenju KPK-ja ni primerno, da o dovoljenosti poslovanja odloča državni organ, saj morajo na tem področju veljati za vse enaka zakonsko določena merila. Posledično je bila na koncu sprejeta vsebinska rešitev, ki je omogočila tudi podelitev subvencije podjetju, s katerim je povezan minister Stanko Stepišnik.

"Če bi namreč še veljala prvotna verzija tega člena, ki je stopila v veljavo 5. 6. 2010, podjetje, s katerim je povezan minister Stepišnik, ne bi smelo prejeti sredstev Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, saj je bilo po takratnem členu vsakršno poslovanje med organom in funkcionarjevim podjetjem absolutno prepovedano (razen pomoči ob naravnih nesrečah)," so še dodali.

Komisija pa bo sicer v konkretnem primeru uvedla postopek preverbe obstoja nasprotja interesov pri opravljanju javnih nalog ministra Stepišnika v povezavi z dodelitvijo razvojnih sredstev podjetju, s katerim je minister povezan.

Tresoči stolček gospodarskega ministra