Slovenija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.1 od 36 glasov Ocenite to novico!
Družina
Največ staršev izrablja to pravico v starosti otroka od 1-2 leti, potem pa število upada, pojasnjujejo na ministrstvu. Foto: BoBo
Krajši delovni čas
Pravico do krajšega delovnega časa zaradi starševstva izrablja vsako leto več staršev. Foto: Ministrstvo za delo
Družina
Deveto leto zapored se je rodila generacija z več kot 20.000 otroki, vendar pa je številka novorojenih z vsakim letom nižja. V zadnjih letih so namreč generacije žensk v rodni dobi (od 15 do 49 let) vsako leto manjše, ugotavljajo v statističnem uradu. Foto: BoBo
       Delo s krajšim delovnim časom se obravnava kot eden od ukrepov za lažje usklajevanje poklicnih in družinskih obveznosti. Zaposlenim staršem po eni strani omogoča več časa za varstvo in vzgojo otroka, po drugi strani pa pomeni sorazmerno nižje dohodke. Mnogi opozarjajo, da ima to poleg pozitivnih vidikov tudi negativne, saj se utegne s tem poslabšati položaj žensk na trgu dela.       
 Barbara Kresal v knjigi Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) z uvodnimi pojasnili
Mama z otrokoma
Za Slovenijo velja, da ima eno najvišjih stopenj zaposlenosti žensk z otroki za polni delovni čas, kar pomeni, da se delovna dejavnost žensk, ko imajo majhne otroke, nadaljuje in se ne zmanjša s prihodom otrok, izpostavlja sociologinja Živa Humer. Foto: BoBo
Nižji prispevki med starševskim dopustom, bolniškim dopustom za otroka, v času morebitnega krajšega delovnika ..., vse to vpliva na pokojnino žensk. Konec oktobra so bile prvič izplačane minimalne pokojnine v višini 500 evrov. Prejelo jih je približno 42.000 upokojenih, od tega dve tretjini žensk. Foto: BoBo

Dodaj v

Krajši delavnik: ukrep v pomoč mladim družinam, a "drobni tisk" kaže varčevanje države

Spremembe naj bi prinesla Resolucije o družinski politiki
11. november 2017 ob 07:02
Ljubljana - MMC RTV SLO

Mladi starši vse težje usklajujejo družinsko življenje z delom, zato je marsikomu izhod v sili uveljavljanje pravice do skrajšanega delovnega časa. Država ga omogoča, plača tudi prispevke, a le od minimalne plače. To pa ima posledice pozneje v starosti.

Družinsko življenje se je v zadnjih desetletjih precej spremenilo. Delovne ure so razporejene precej bolj razpršeno kot v časih prejšnjih generacij, vožnja v službo zaradi gostejšega prometa daljša ali bolj zapletena. Čeprav je sistem predšolskega varstva in vzgoje v vrtcih pri nas učinkovit in dostopen, je bivanje otrok omejeno na največ devet ur na dan.

Mlada mamica Katja nam opiše svojo družinsko zagato: službo ima na drugem koncu Ljubljane, mesto v vrtcu za dva otroka so dobili v enoti blizu doma. Mož dela v drugem kraju. Ko sama odda otroke v vrtec, potrebuje okoli pol ure, da pride v službo. Njen delavnik je bil dolg osem ur, a zaradi narave dela ne more pisarne zapustiti točno ob uri, temveč mora dokončati začeti projekt. To včasih prinese dodatnih pet ali pa 15 minut, pojasnjuje. Če nato prišteje še pol ure vožnje domov, ji otrok ne uspe vzeti iz vrtca v določenih devetih urah. Prav tako to ne bi uspelo možu, saj je njegova pot v službo in nazaj še daljša. Stari starši so še delovno aktivni ali pa ne živijo v njihovi bližini. Zato Katji ni preostalo drugega, kot da se z delodajalcem dogovori o krajšem delovnem času.

Država krije prispevke od minimalne plače
Slovenija je namreč kot ukrep za lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja leta 2001 uvedla možnost, da eden od staršev izkorišča krajši delovni čas (4-, 5-, 6- ali 7-urni delovnik), dobi seveda zato ustrezno zmanjšano plačo, a mu država krije manjkajoči del prispevkov. Toda tukaj je pomembno določilo: država ne plača prispevkov od dejanske plače starša, temveč od minimalne plače! To pa ima posledice za prihodnost: vpliva lahko na nižjo odmerjeno pokojnino.

Leta 2016 je po podatkih ministrstva za delo pravico do krajšega delovnega časa izkoriščalo 14.485 staršev. In pri večjem delu upravičencev država vplačuje prispevke od nižje osnove, kot je njihova plača.

Slabši ekonomski položaj žensk
"To pomeni, da so tisti, ki ta ukrep izkoristijo, v ekonomsko slabšem položaju. Skrajšan delovnik pomeni namreč nižjo plačo, manj možnosti za napredovanja in ne nazadnje tudi nižje pokojnine. Hkrati pa je treba opozoriti, da možnost skrajšanega delovnika zaradi starševstva vzamejo predvsem ženske, kar negativno vpliva na njihov položaj na trgu dela in posledično na njihovo ekonomsko neodvisnost," opozarja Živa Humer, doktorica socioloških znanosti in raziskovalka na Mirovnem inštitutu.

Pravico do krajšega delovnega časa ima namreč po zakonu eden izmed staršev, ki varuje enega otroka, in sicer do otrokovega 3. leta starosti, ali ki skrbi za gibalno ali duševno oviranega otroka (do otrokovega 18. rojstnega dneva), ali ki skrbi za najmanj dva otroka - v tem primeru lahko to pravico izkoristi do konca 1. razreda osnovne šole najmlajšega otroka.

V večjem delu se za to odločajo mame, a kot kažejo razmere na trgu dela in življenjske razmere, je to zanje včasih edina možnost. Glede na to, da je tudi starševsko nadomestilo za novorojenega otroka od leta 2012 znižano na 90 odstotkov plače, se ta leta intenzivne skrbi za otroke negativno poznajo v starosti, saj bo zaradi nižjih vplačil prispevkov tudi pokojnina nižja.

"Pri nas je pokojninska vrzel med spoloma okoli 25-odstotna. Mnogi pa jo vidijo kot posledico svobodne "izbire" žensk. Češ, so se pač odločile, da bodo manj časa v službi. Ker gre za individualno izbiro, država ne more prevzemati odgovornosti. Ta vaš primer zelo dobro pokaže, da politika še kako vpliva na izbiro, saj ureja tako pravice, povezane s starševskim varstvom, kot zakonodajo na področju delovnih razmerij," pa ob tem poudarja dekanka Fakultete za socialno delo Vesna Leskošek.

Profesorica s Fakultete za socialno delo Barbara Kresal pa v analizi zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih opozori tudi, da krajši delovni čas ne prinaša samo več časa za družinska in gospodinjska opravila, temveč tudi samoumevno prevzemanje te odgovornosti tistega od staršev, ki dela krajši delovni čas, to pa so v večini ženske. "In tako je krog stereotipov in porazdelitve tradicionalnih družbenih vlog sklenjen."

Zapleti pri negi za otroka
Pri tem je treba omeniti še eno, ne nepomembno podrobnost: bolniški dopust za bolnega otroka mora vzeti tisti izmed staršev s krajšim delovnikom. V nasprotnem primeru mora namreč tisti, ki dela poln delovni čas, po na primer 4 (ali 5, 6 ali 7) urah, ko se izteče delovnik drugega starša, nazaj v svojo službo. To pa znova pomeni nižjo plačo in posledično vpliv na odmero pokojnine.

Spremembe so v načrtu
Skratka, ukrep, ki je sicer namenjen lažjemu in boljšemu usklajevanju družinskega in poklicnega življenja, država daje "s figo v žepu". "Nujna je sprememba, da se prispevki plačujejo od povprečne plače, kar bi veljalo razmisliti, sploh glede na sedanjo gospodarsko rast. Treba je zagotavljati ukrepe usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, ki finančno ne prikrajšajo tistih, po navadi žensk, ki te ukrepe izkoristijio," pravi Živa Humer.

Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve odgovarjajo, da je v predlogu Resolucije o družinski politiki, na katerega še sprejemajo pripombe, zapisana sprememba - in sicer, da se bo plačilo prispevkov za krajši delovni čas plačevalo od povprečne namesto od minimalne plače. "Namen predlaganega ukrepa bi bil predvsem odprava negativnega vpliva na pravice iz pokojninskega zavarovanja." A dinamika uvedbe ukrepov bo odvisna od proračunskih zmožnosti. Natančnejše izračune finančnih posledic še pripravljajo in bodo dokončni, ko bo dokument v celoti usklajen, so še dodali.

Ana Svenšek
Prijavi napako
Komentarji
DLeagueStar
# 11.11.2017 ob 08:34
9 urno varstvo in 8 urni delavnik. Ne rabis bit pameten, da ugotovis kako nemogoce je to, razen ce imas sluzbo takoj zraven vrtca.

Danes ze samo v Ljubljani rabis najmanj 30 minut, da se pripeljes slabih 10km skozi mesto. Ostali, ki zivimo izven mesta imamo v jutranjih in popoldanskih razmerah med 45-60 minut minimalno.

Sploh je pa najvecja komedija to, da na koncu otrok prezivi vec casa v vrtcu kot pa z mano in celotna druzbena kultura mi govori, da se je treba za dnar potrudt za kakrsnokol ceno. Ne, hvala.
presenečen
# 11.11.2017 ob 08:12
Danes je okolje strupeno za družine: 8-10 ur delovnik + vožnja + kredit + opravki doma

Starši so doma povsem izmozgani, kvaliteten čas za otroke, otroci so praktično brez staršev..

-uvedimo 4-6 urne delovnike
-kakšen dan za delo od doma
-decentralizacija države, za skrajšanje poti v službo
-...
oleander
# 11.11.2017 ob 07:32
Dobro, vsaj nekaj, čeprav bi morali zastaviti bolje.
Nič pa o ekonomskem položaju tistih, ki morajo pustiti zaposlitev, da lahko skrbijo za terminalno bolne ali invalidne družinske člane. Država čedalje bolj prenaša stroške za funkcioniranje družbe na pleča posameznikov in nevladnih organizacij, kar ni prav.
malikaliber
# 11.11.2017 ob 07:19
Naša država je do mladih družin zelo mačehovska in povampirjena. Takratko pa potegnejo otroci. Briga jih za družine in za svoje državljane na sploh. Banda sprevržena!!!
mihče
# 11.11.2017 ob 09:03
En praktični primer. On brezposln, dobiva 270 eur socialne, ona zaposlena, 1000 evrov plače, neto. Nekako shajata čez mesce... Ona zanosi, dobita otroka. Njemu poberejo socialno, ker ona preveč zasluži. Odobrijo jima 30 evrov otroškega dodatka... Ona gre delati ko otrok dopolni 3 mesce, ker je porodniška prenizka... On še vedno brezposln, čaka na operacijo kolena, brez dohodkov... Po 11h mesecih gre otrok v vrtec, cena 230 evrov, vrtec od doma oddaljen 30 kilometrov... Ona vzame kredit da lahko plačujejo položnice... Vprašanje! Kje se to konča? S stradanjem staršev, da lahko otroku nudita streho nad glavo in osnovne stvari... Samomorom enega od staršev? To je realnost današnjih družin. Da ne govorimo o zavodu za zaposlovanje, ki vsiljuje s.p. je samo da se znebijo ljudi z zavoda, kar vodi v novo zadolženost brezposelnih... Država in pol. Po drugi strani so pa ljudje kateri imajo toliko, da si je težko predstavljati....
presenečen
# 11.11.2017 ob 08:18
Mladim staršem bomo veliko pomagali že s tem, če jim bomo v službah omogočili nestresno - človeško okolje in zgolj in samo 8 urni delovnik.

Ni treba veliko in tople vode izumljat!
znanstvenica
# 11.11.2017 ob 09:10
Tudi jaz mislim, da je to super, da lahko ženske koristijo skrajšan delovni čas. Pa kaj potem, če bo zato penzija nižja? Se vam sploh sanja kakšne bomo imeli penzije vsi tisti, ki smo izgubili normalno službo (beri:za nedoločen čas) (ali tisti, ki je sploh še niso imeli) in smo potem leta preživeli doma, na občasnih prekarnih delih, na sp-jih z minimalnimi prispevki...in samo sanjamo lahko, da bomo imeli sploh kdaj 35 let delovne dobe, kaj šele 40....to de facto pomeni, da bodo naše penzije nižje od 500 eur, kolikor je zajamčena...in takih ni tako malo, ta generacija šele prihaja....
patriot44x2
# 11.11.2017 ob 08:19
Boli njih za mlade družine. važn da se za penzioniste pa borčevske penzije borijo. Zakaj se plačuje 12.000 borčevskih penzij če so rojeni po vojni?
Kermit
# 11.11.2017 ob 09:12
Ne le nižja pokojnina, mizerno je tudi porodniška za drugega otroka, ne za umret, ne za živet. Pa napišite še kaj o tem, kako naj s.p. neguje in varuje otroka, ki mu je bilo zaradi zdravstvenih težav in večkratnih hospitalizacij odrejen šestmesečni izostanek iz vrtca. Veste, koliko bolniške lahko dobi s.p. za varovanje in nego otroka? 15 dni. Ostane še pet mesecev in pol. Kam z otrokom, doma narest kletko 2x2 in not dat skledico piškotov in mleka, da bo počakal?
josh k.
# 11.11.2017 ob 08:20
Zaplet glede nege sem doživel na lastni koži. Nisem vedel, da če žena dela polovični delovoni čas moram po štirih urah v službo, kar je neizvedljivo. Ona zaključi cca opoldne, kar pride domov je že ena popoldne, jaz bi moral v nizkem štartu čakat pred hišo in ko pride gas v službo in po najboljšem scenariju bi začel delat ob štirinajstih. Kar pomeni, da bi delal samo dve ure, kajti v podjetju zaključimo ob šestnajstih. Ker tega nismo vedeli so od nas terjali pojasnila. Že tako te v službi gledajo postrani, ko vzameš nego, potem pa ti še država teži, da si kršil zakon. Neživljensko.
Gepard007
# 11.11.2017 ob 07:50
Koliko našo vlado skrbi za otroke vidimo sedaj na primeru kliničnega centra...
Rtvrtv
# 11.11.2017 ob 07:43
Delat denar ali otroke.
To je sedaj vprasanje.

Na koncu zmaga.......
Geres*
# 11.11.2017 ob 10:41
@ElTorro: a to opravicuje 42% obdavcitev popolnoma normalnih plac? A to opravicuje neobstojeco stanovanjsko politiko?

Trdim, da je v teh drzavah prislo do plenjenja in brezvladja. In da je to pravi razlog za nastalo situacijo.

Kar se pa produktivnosti tice - delam v tuji multinacionalki. 8 urni delovnik so mokre sanje. To ni moje prva sluzba, vsekakor ni zadnja, ker ne bom zdrzala. Vsak namec dela vsaj za dve osebi. Tempo ubijalski. Sem bila na "izmenjavi" v Nemciji. V sklopu firme torej. Mirno lahko recem: v Nemciji delajo (v nasi firmi!) bistveno manj kot v Sloveniji. Ker multinacionalke hitro ugotovijo, da zakonov tle ne rabis spostovat. Da ljudi lahko izzemas in se ti ne bo nic zgodilo. In smo spet pri drzavi. Ki bi morala z zakoni jasno opredelit dovoljeno in v praksi ostro sankcionirat krsitve.
Geres*
# 11.11.2017 ob 10:09
7up: se strinjam. Pri nas pa univerzitetno izobrazen clovek ne more sam preziveti druzine. In a ni zanimivo - nobena iz sklopa drzav, kjer lahko ena oseba prezivi druzino ni iz bivsega komunisticnega/socialisticnega bloka. Kapitalizem v nasih drzavah je najhujsa oblika, ki ga npr Nemcija ne pozna.

Drzava po potem daje socialne drobtinice in se kiti z nazivim socialne drzave. Se enkrat: drzava mora zgolj ustvariti pogoje ter poskrbeti za najsibkejse. Tukaj ti pa na normalne place upalijo 42% davek, stanovanjski trg je sprevrzen, zdravstvo je v takem ku*cu, da res ni... In potem ti dajo otroski dodatek in naj bi skakal v luft od navdusenja.
7up
# 11.11.2017 ob 09:51
Klipan

V vecini zahodnih drzav je mogoce normalno ziveti s eno placo in je posledicno eden od partnerjev do odhoda otrok v solo(pri 4-5 letih) lahko doma.
Geres*
# 11.11.2017 ob 09:24
Osnova sta stanovanjska politika (je ni) in zaposlitvene moznosti. Delo za krajsi cas seveda pomaga, a kot je ze nekdo zgoraj zapisal, pomagalo bi ze to, da gredo ljudje po 8. urah res lahko domov in da tempo ni tak, da pridejo domov uniceni. Pa se vrtci niso prilagojeni danasnji dobi in jih en klinc briga za tiste, ki delajo popoldan.

Zgornjega predloga resolucije sicer ne razumem: placevali bi prispevke od povprecne place. Za vse ali zgolj za tiste, ki dosegajo oziroma presegajo povprecno placo?

Krajsi delovnik pa bi na sploh (ne zgolj za starse) drzava morala spodbujati. Tako bi bilo manj brezposelnosti in ljudje bi imeli bolj kvalitetno zivljenje. Jaz npr nimam otrok v tej starostni skupini, kjer bi mi delodajalec ne smel odreci krajsega delovnika. Pa bi ga z veseljem imela, pri cemer ne pricakujem, da bi mi drzava placevala prispevke. Ampak nasi delodajalci se (razen izjem ala Hofer) krajsega delovnika otresajo kot hudic kriza. Tako ima ljudi, ki hodijo domov scuzani in tiste, ki bi radi delali, pa sluzb ni. Zato naj drzava podpre delodajalce, ki omogocajo krajsi delovni cas vsem.
amigo
# 11.11.2017 ob 07:54
Za Slovenijo velja, da ima eno najvišjih stopenj zaposlenosti žensk z otroki za polni delovni čas, kar pomeni, da se delovna aktivnost žensk, ko imajo majhne otroke, nadaljuje in se ne zmanjša s prihodom otrok, izpostavlja sociologinja Živa Humer.

To je komunistična ideja o popolni enakopravnosti, brisanju razlike med spoloma in podobne neumnosti. Te ideje so zelo žive na FDV. Ponižujoče se mi zdi tudi objavljanje slik ženskih zadnjic. Verjetno to pomeni, da so ženske matere vedno bolj v riti.
7up
# 11.11.2017 ob 09:31
Katja brez skrbi!

Vasa pokkojnina ne bo problem! Ker je ne bo!

S ljubeznijo populisticni poltiki, desus, sindikati in taikuni!
kurajber
# 11.11.2017 ob 07:53
parado ponosa organizirat za vse pa je mi v švici ne rabimo otrok važno da je nam sedaj toplo
slo politik 21.stol.
amigo
# 11.11.2017 ob 13:00
Nekoč še v srednji šoli nam je profesor razlagal, da kapitalist plača tudi stroške "razmnoževanja" delovne sile. Danes v ćasu neoliberalne norosti temu ni več tako. Razmnoževanje delovne sile se outsourca na BV, Afriko, Pakistan, Bangladeš itd. Vržeš nekaj bomb in evo ti nova delovna sila je že v Grčiji in v Italiji. Se sliši noro? Na žalost je resnično.
amigo
# 11.11.2017 ob 07:59
Deveto leto zapored se je rodila generacija z več kot 20.000 otroki, vendar pa je številka novorojenih z vsakim letom nižja. V zadnjih letih so namreč generacije žensk v rodni dobi (od 15 do 49 let) vsako leto manjše, ugotavljajo v statističnem uradu.

Se pravi politika iztrebljanja Slovencev je zelo uspešna. Namesto družinam z otroki dajemo denar LGBT, Mirovnim inštitutom, migrantom itd.
Altknight
# 11.11.2017 ob 12:33
Jst se ne bi sekiral zarad penzije. Itak je cez 30 let ne bo vec.
patriot44x2
# 11.11.2017 ob 09:56
7up

# 11.11.2017 ob 09:51
Prijavi neprimerno vsebino Klipan

V vecini zahodnih drzav je mogoce normalno ziveti s eno placo in je posledicno eden od partnerjev do odhoda otrok v solo(pri 4-5 letih) lahko doma.

Škoda da to razlagaš ljubitelju socializma. od bi od zahoda sam dobrine drugače pa lahko prebereš samo celodnevne kritike o porednem kapitalizmu ki mu noče plačevati za njegovo lenarjenje.
In ja klipan me moti a zato ker nisem napisal je pa kar pozabljeno? Ni in je potrebno to odrezat. A te vaše borčevske penzije so tudi problem. Zakja se plačuje milijone za njih če nihče ni bil v vojni prosim razloži ta socialistični luksuz? Zakaj so oni več vredni kot pa mi ostali državljani?
JohnSmith
# 11.11.2017 ob 12:40
@malikaliber: Naša država je do mladih družin zelo mačehovska in povampirjena. Takratko pa potegnejo otroci. Briga jih za družine

To niti približno ni res. Imamo 12 mesecev porodniške in potem še vsaj 1 mesec dopusta, ker dopust pripada ženski tudi, če je celo leto na porodniški. Vsi plačujejo največ 77 % polne cene vrtca, za drugega otroka je 30 % cene prvega. Potem imamo še otroške dodatke in dohodninsko olajšavo za otroke. In potem je država zelo mačehovska do mladih družin, ker s svojo socialno politiko ne pokrije petnajst tisoč različnih življenjskih situacij?
dr.Kuštrin
# 11.11.2017 ob 17:17
Svetujem Katji, da poskusi najti delo v šolstvu. Učiteljice jemljejo otroke iz vrtca najkasneje ob pol treh.... da o počitnicah biti ne govorim :)
josh k.
# 11.11.2017 ob 10:35
Kot s.p. greš skozi, če se znajdeš, kar pomeni, da večinoma delaš brez računa, keš na roko. Država prav spodbuja delo na črno...vklopi razum...če moreš.
boro007
# 12.11.2017 ob 13:32
Njen delavnik je bil dolg osem ur, a zaradi narave dela ne more pisarne zapustiti točno ob uri, temveč mora dokončati začeti projekt.

Torej problem ni samo v delavniku, ampak od vse bolj razširjene ideje med delodajalci da mora človek na šihtu kampirat do onemoglosti...

Če bo tale mamica Katja prišla do delodajalca z idejo o štiriurnem delavniku, lahko pričakuje da jo bo kmalu zamenjal kdo drug...

Draga vlada... Če želite slovenijo ohraniti za vsaj še nekaj generacij, prosim uredite zadeve. Začnite pri vzgoji otrok ker so in pa še bodo naš steber v prihodnje (za tiste ki bodo doživeli penzijo to drži kot pribito). Če želimo dvigniti nataliteto je ključnega pomena ureditev razmer okoli varstva otrok.

Velik potencial vidim recimo v tem da je veliko brezposelnih žensk nad 55 let starosti, ki bi jim lahko uredili nek status da bi malenkost zaslužile in hkrati pomagale ravno takim družinam kot je družina ge. Katje...

Vsi govorijo o fleksibilni delavni sili... "Fleksibilnega" podjetništva pa ni, če bi kaka gospa odprla S.P. za to, je tu toliko birokracije da te mine, pa še prispevki so preveliki.
Guliarth
# 11.11.2017 ob 09:20
Eni so mladi starši, ki z otroci služijo, oba brezposelna, 5 otrok, 1200 neto mesečno, vse zastonj, vzgajajo pa jih ustanove, katere pravtako plačujemo delavci. Rodnost ima pred vzgojo prioriteto. Prihajajoča nedelovna generacija.
amigo
# 11.11.2017 ob 07:48
Če že za svoje otroke ne skrbimo pa bolje skrbimo za tuje.
Binder Dandet
# 11.11.2017 ob 17:24
@mihce:
Ce ima ona jurja, ona pa 0, to pomeni, da ima gospodinjstvo 1000, kad delis s 3 in dobis 330 na osebo. V velenju to pomeni doplacilo.vrtca v visini cca 70 eur. V lj 230?
GoodFella
# 11.11.2017 ob 12:01
V današnjem času, ko je življenje ljudi - oz. v žargonu kakšnega zavzetega novodobnega kadrovnika - "človeških resursov" vse bolj podrejeno potrebi po doseganju maksimalne učinkovitosti na delovnem mestu, ko je privilegij denimo že to, da ima nekdo sploh prost vikend in možnost banki odplačevati dolgoročni krediti za takšno osnovno dobrino, kot je streha nad glavo, ko se vse vrti samo okoli čaščenja zlatega teleta - dobička, instant potrošništva in podobnih "vrednot", je težko pričakovati nek poseben entuziazem mladih za ustvarjanje družine. Tako pridemo do žalostne situacije, ko se začne tudi na otroka gledati zgolj v luči dodatne in pogostokrat prevelike stroškovne postavke v družinskem proračunu. Nek parcialen administrativni ukrep države tega pač ne bo spremenil, gre za zadušljivo stanje duha in sistema, v katerem je vsak pogrešljiv, torej okolja, v katerem zelo dobro (dobičkonosno) shajajo recimo farmacevtstva podjetja s prodajo antidepresivov in podobnih pripravkov, ki jih baje zahteva sodoben način življenja :)
ElTorro
# 11.11.2017 ob 10:19
@Geres
Si morda pomislil na to, da ni kriv "vzhodni kapitalizem" ampak dejstvo, da smo pol manj produktivni od večine zahodnih držav?

Vsi bi se pri ugodnostih primerjali z Nemci, Danci, Švedi in Nizozemci....pa poglejte še malo dodano vrednost na zaposlenega v teh državah in pri nas.
ElTorro
# 11.11.2017 ob 18:30
@Geres
Tudi če ne bi bilo plenjenja, razlika med nami in Nemci ne bi bila bistveno manjša.

In če ti podiraš drevje na roko si lahko pridna, sposobna in neverjetno prizadevna, pa še zmeraj ne boš podrla niti pol toliko dreves kot en Nemec ležerno z motorko.

Seveda ne ciljam na tebe osebno in delo ki ga opravljaš ti, ampak takšna je pač slika celotnega gospodarstvav primerjavi z nemškim.....oni so tehnološko neprimerno bolje opremljeni, imajo know-how, imajo inovacije, zato so pač bolj produktivni....pa čeprav morda delajo manj od nas.
Ramus
# 11.11.2017 ob 12:20
Mladi starši vse težje usklajujejo družinsko življenje z delom, zato je marsikomu izhod v sili uveljavljanje pravice do skrajšanega delovnega časa.

Poizkusite to v gospodrstvu,....
ElTorro
# 11.11.2017 ob 10:17
Naša država je do mladih družin zelo mačehovska in povampirjena
Nasprotno, naša država je do mladih družin precej prijazna - in to govorim kot član ene od mladih družin.
Poskusi sešteti, koliko finančne vzpodbude dobi družina za 2 otroka dokler ne gresta v šolo, recimo....seštej "nagrado" ob rojstvu otroka, otroške dodatke, subvencije vrtca, plačevanje prispevkov za polovični delovni čas in dohodninsko olajšavo, če naštejem samo očitne ki se jih da zlahka ovrednostiti.

Številke so skoraj vrtoglave....hito pridemo na več kot 5.000 EUR letno, in meni se to sploh ne zdi malo. Določeno finančno breme za dvoje otroke pa moramo menda starši prevzeti tudi nase, mar ne?

Primeri, kot je v članku - ko oba starša delata ob točno istem času (in torej ne more eden otrok oddati v vrtcu, drugi pa jih prevzeti) in sta oba odsotna več kot 9 ur, pa še prostor dobita le v vrtcu, ki je zelo daleč od službe, pa so po mojem zelo redki. In včasih se je življenju z otrokom treba nekoliko prilagoditi.

Zato se mi pritoževanje nad tem, da država plačuje prispevke "le" od minimalne plače, ne zdi ravno na mestu.
SvarunNoordung
# 13.11.2017 ob 11:55
Povsod po svetu imajo možnosti zaposlitve za skrajšani delavni čas, samo pri nas to obliko zaposlitve ignorirajo na veliko, pa čeprav je naša zakonodaja na tem področju zelo fleksibilna. Dokler ljudje delajo 12 ali 10 ur, plačani so pa za 4, toliko časo bo to pri nas tako. Našim delodajalcem pač ni v interesu imeti zdrave, spočite ljudi, pač pa potrebujejo bolane, zdelane opičnjake, ki zaradi preobremenjenosti niso sposobni razmišljati in imajo kratkoročni spomin in fokus zlate ribice. Vse načrtno ... in da, pri nas so delodajalci nefleksibilni, ne pa delovna sila, pustimo tiste priviligirance v javnem sektorju(nekatere) ob strani.
nikhrast
# 12.11.2017 ob 16:48
Kje bi našel sindikat ki podpira krajši delovnik, še delavci sami bi te brcnili v rit.
Pa saj bi se plače znižale. folk pa že zdaj stoka da so plače prenizke.
No, potem pa še druga služba, ali pa večerna služba, pa ekstra delo za vikend, praznike..,. je to solucija?
kapljač
# 12.11.2017 ob 09:45
6 urni delovnik bi se moral uvesti na vseh področjih. Ve se ,d a 6 ur lahko vsak dela koncentrirano in zelo efektivno. Potem začne padati angažiranost, postaja utrujen in zadnji dve uri samo še čaka kdaj bo konc "šihta".
Z 6 urnim delovnikom dobimo spočitega in zadovoljnejšega delavca , ki v tem času svoje delo opravi bolj učinkovito , kot d a ga mučimo 8, 10 ali 12 ur.
Več časa mu ostane za družinsko življenje in za svoje hobije. In bolj zadovoljen pride na delo.
Sej so v tej smeri narete študije, samo delodajalci jih zanemarjajo, ker njim je pomembno iz delavca potegnit še zadnji atom energije, v nasprotju, ker v vrsti čakajo novi, da jih izmozgajo, ga "obrabljenega" zamenja kot kuro, ki jajc več ne nese, tako da ga vrže v "lonec".
copcop
# 11.11.2017 ob 11:38
Krajsi delovnik pa bi na sploh (ne zgolj za starse) drzava morala spodbujati. Tako bi bilo manj brezposelnosti in ljudje bi imeli bolj kvalitetno zivljenje

Da krajši delovni čas prinese manj brezposelnosti je zmota. Delodajalec ne bo nikoli zaposlil dva za polovični delovni čas namesto enega, saj to prinese dodatne stroške, dodatno usposabljanje, dodatno nadomestilo za bolniško v primeru odsotnosti enega, dodatni regres itd, skratka cel kup dodatnih nevšečnosti.
Krajši delovnik pa zaposlenemu prinese nižjo pokojnino v starosti.
srv
# 11.11.2017 ob 10:15
Če bo, bo itak samo na papirju. Realnost je druga, v službi je treba ostati še po delovnem času.
interista93
# 17.11.2017 ob 22:45
Mislim, da bi moral eden od staršev imeti možnost biti na voljo otroku, dokler ta ne gre v prvi razred. Ampak hej politiki in delodajalci je samo važno da čim več delaš čim več davkov daš.....ko je pa treba kaj nazaj pa najdejo sto in en izgovor. kapitalizem je za splošno počutje človeka zelo nezdrav sistem...preprosta "kmečka" pamet pa bi poenostavila kar precej kompliciranih postopkov.
fafaron
# 17.11.2017 ob 08:08
Uh, nekdo bi zaradi tega problema organiziral parado ponosa.

Mmm, zakaj pa ne.

Najprej določimo datum, potem zberemo stedstva ter ekipo in AKCIJA!
fafaron
# 17.11.2017 ob 08:05
Iz slabšega na manj slabo. Iz minimalne na povprečno. Zakaj ne na dejansko?
CtrlDelete
# 17.11.2017 ob 07:00
Na žalost, vad moram razočarati, politiki in delodajalci NE berejo takih člankov in razmišljanja forumašev. Lp
Guliarth
# 14.11.2017 ob 07:02
Pišite raje o starših, ki ne želijo delat. Kopičijo se otroci, katere potem vzgajajo preobremenjene strokovne delavke. Ne plačuje elektrike, vode in kredita a ima tri otroke. CSD seveda hitro reši letne papirje, d
ElTorro
# 12.11.2017 ob 11:32
Vprašanje je, koliko delavcev je pripravljenih delati le 6 ur ob seveda ustrezno nižjem plačilu.
Binder Dandet
# 11.11.2017 ob 17:21
Bravo, torej znanka zdravnica ima od svoje osnovne place verjetno 700 eur prispevkov, drzava pa primakne par 10 evrov, kolikor znasa 1/8 prispevkov od minimalke. Prav razumem?
darko56
# 11.11.2017 ob 11:41
a zato se tolk mladih mamic sprehaja dopoldne al pa pa jih vidim kako kafetkajo. ja, pa otroci so stari več kot eno leto...
Ivo Lola
# 11.11.2017 ob 09:36
Polni delovni čas za polno plačo je treba zmanjšati na 6 ur dnevno. Dovolj je suženjskega dela in kapitalističnega izkoriščanja!
slovenkaaaa
# 18.11.2017 ob 15:17
Ve se ,d a 6 ur lahko vsak dela koncentrirano in zelo efektivno.

že, ja, zato pa imamo pavze... narediš po 6 urah 20 minut pavze, pa še 4 ure, pa eno uro pavze, pa še 4 ure. Tako gre pri nas. Še enkrat... brez plačila nadur. Da se delo opravi.
Kazalo