Preiskovalna komisija DZ-ja o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu je namreč kot prvi priči zaslišala nekdanja guvernerja Banke Slovenije Mitjo Gasparija in Marka Kranjca.

"To vprašanje si v tem trenutku zastavljajo v številnih državah," je Gaspari odgovoril na vprašanje predsednika komisije Marka Pogačnika (SDS), kdo je po njegovem mnenju odgovoren za sedanje stanje v državnih bankah. Gaspari, ki je bil guverner Banke Slovenije od aprila 2001 do aprila 2007, je povedal, da centralna banka ni imela neposrednega nadzora nad kreditiranjem bank, s tem se je namreč ukvarjal neodvisni nadzornik. Centralna banka je ukrepala naknadno, v primeru ugotovitev morebitnih nepravilnosti in v njegovem času na mestu guvernerja je bilo kar nekaj takih pregledov. "Ne trdim, da je bilo vse perfektno, mislim pa, da je bilo delo Banke Slovenije solidno," je dejal.

Podobno je povedal Gasparijev naslednik Marko Kranjec, ki je Banko Slovenije vodil do letošnje pomladi. "V okviru svojega znanja smo ustrezno ukrepali, a danes smo lahko na osnovi ugotovitev pametnejši," je poudaril in dodal, da Banka Slovenije ni preiskovalni organ, ki bi lahko brskal po predalih bank. "Nismo niti pristojni niti usposobljeni brskati po dokumentaciji, ki bi odkrivala kriminalna dejanja," je dejal in dodal, da so ukrepali tako, da so zahtevali dokapitalizacijo bank; če so morebiti odkrili sume kaznivih dejanj, pa so jih tudi prijavili.

Gaspari s sivimi eminencami ni bil povezan, prav tako v Banki Slovenije ni nikoli srečeval ljudi iz političnega okolja ali kot član vlade prejemal navodil. Na vprašanje Franca Pukšiča iz SLS-a, koliko je bil povezan s sivi eminencami in v kolikšni meri so te eminence vplivale nanj, da Banka Slovenije ni opravila tistega, kar davkoplačevalcev ne bi pripeljalo v sedanje stanje, pa je odgovoril: "Imam toliko spoštovanja do samega sebe, da to ni bilo potrebno." Tudi Kranjec je dejal, da politika nanje ni nikoli vplivala.

Leta 2004 začel rasti obseg kreditov
Rast obsega kreditiranja so v Banki Slovenije zaznali v letu 2004, ko so se v okviru priprav na prevzem evra z letom 2007 začele zniževati obrestne mere in ob oživljanju gospodarske aktivnosti se je domače povpraševanje po kreditih močno povečalo. Predvsem so se povečali krediti tujih bank v Sloveniji.

Približno 60 odstotkov porasta kreditov v tem obdobju je bilo namenjenega za financiranje investicijske dejavnosti podjetij, k preostali rasti pa so prispevali prevzemi, naložbe v državah nekdanje Jugoslavije in nakupi nepremičnin. Krediti za prevzemne aktivnosti so izstopali kot najbolj problematični, je dejal Gaspari. Kranjec pa je dodal, da se je rast kreditiranja nadaljevala vse do izbruha mednarodne finančne krize, kar pa samo po sebi ne pomeni, da bi bilo kaj narobe, če bi se konjunktura nadaljevala.

"Vlaka ne morete več ustaviti"
A v letu 2007, ko smo imeli najvišjo gospodarsko rast, je izbruhnila kriza, je spomnil Kranjec in dodal, da so se posledično pojavljale velike težave v podjetjih, ki niso bila sposobna vračati kreditov. V letu 2008 se je to odrazilo v zelo poslabšanem finančnem položaju bank. Medtem ko so leta 2007 opravile za 200 milijonov evrov odpisov, so jih v zadnjih letih po več kot milijardo evrov na leto. "Tega vlaka ne morete več ustaviti," je poudaril Kranjec.

Po Kranjčevem mnenju zato ni mogoče iskati krivcev za zdajšnje stanje v bankah. "Ne gre za odgovornost, gre za vzroke," je prepričan. Ponovil je, da smo imeli v Sloveniji model, ki je slonel na visoki kreditni aktivnosti in odsotnosti kapitalskega financiranja, imeli smo neodgovorno upravljanje bank z državnim lastništvom ter nismo razumeli nevarnosti, ki izhajajo iz visokega kreditnega vzvoda.

Podobno rast kreditov so takrat imele tudi druge države, je dejal Gaspari in dodal, da takrat tudi na ravni EU-ja ni bilo nobenega ukrepa, s katerim bi lahko to rast prepovedali. "Tržne okoliščine so kazale, da je takšna zadolžitev primerna, temu ni nihče nasprotoval," je dejal.

Zakaj ni stekla privatizacija bank?
Jožef Horvat (NSi) je kot izvirni greh izpostavil, da v Sloveniji nismo nikoli našli soglasja za privatizacijo bank, zato je Gasparija vprašal, ali se je takrat razmišljalo o okrepitvi procesa privatizacije bank. "Sam sem se zavzemal za določeno privatizacijo v bančništvu, a stvari so se obrnile drugače," je odgovoril Gaspari.

Zadnji del seje je potekal za zaprtimi vrati. Potem ko je Kranjec povedal, da so nekatere banke pri ocenjevanju kreditnih tveganj strožje kot druge in kot primer navedel posojilo Merkurju, je namreč Pukšič vztrajal, naj članom komisije razkrije, za katere banke gre.

Na sejo komisije, katere cilj je raziskati sporno kreditiranje po nizkih obrestnih merah in brez ustreznih zavarovanj v NLB-ju, NKBM-ju in Abanki, je bil kot priča vabljen tudi donedavni predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič, ki pa se je zaradi bolezni opravičil.