Na zunanjem ministrstvu krepijo slovensko diplomacijo z odpiranjem novih častnih konzulatov. Foto: BoBo
Na zunanjem ministrstvu krepijo slovensko diplomacijo z odpiranjem novih častnih konzulatov. Foto: BoBo

Konzulat nudi pomoč slovenskim državljanom in pravnim osebam na svojem območju, tako da jim svetuje, kako lahko zaščitijo svoje pravice v sprejemni državi ter informira o Sloveniji, njenem gospodarstvu in kulturi ter v sodelovanju z nadzornim predstavništvom pomaga pri navezovanju stikov na gospodarskem, kulturnem, znanstvenem, izobraževalnem in športnem področju. Konzulat, ki izve za smrt ali težjo nesrečo slovenskega državljana, o tem nemudoma obvesti nadzorno predstavništvo ter nudi vso potrebno nujno pomoč. Konzulat, ki izve za pripor, zapor ali vpletenost v kaznivo dejanje slovenskega državljana ali za uporabo nasilnih ukrepov zoper slovenskega državljana, o tem nemudoma obvesti nadzorno predstavništvo. Naloge konzulatov

false
Slovenija je v Stockholmu pred tremi leti zaprla veleposlaništvo, zdaj pa tam odpira novi častni konzulat. Foto: EPA

V času, ko je gospodarsko-finančna kriza dosegla vrhunec, je Slovenija zaradi varčevalnih ukrepov začela krčiti tudi mrežo diplomatsko-konzularnih predstavništev. Leta 2012 so bila ukinjena veleposlaništva na Švedskem, Finskem, Portugalskem in Irskem ter generalni konzulat v New Yorku, leto pozneje pa še veleposlaništvo v Iranu. S koncem krize in nastopom Karla Erjavca na položaj zunanjega ministra pa je nastopila želja po ponovni krepitvi diplomatske mreže, predvsem z večjim poudarkom na gospodarski diplomaciji.

Slovenija je v zadnjem času začela širiti svojo diplomatsko mrežo tudi po zaslugi neprofesionalne diplomacije, z odpiranjem "častnih konzulatov", tako po Evropi kot v Avstraliji. Junija letos so bili odprti kar štirje novi slovenski konzulati. V začetku meseca je minister Erjavec odprl novi konzulat v Sevilli, državna sekretarka Dragoljuba Benčina v Lundu na Švedskem, slovenski veleposlanik v Italiji Iztok Mirošič je nato skupaj z županom Firenc Dariem Nardello odprl še častni generalni konzulat v Firencah (častni generalni konzul je postal Salvatore Paratore, lastnik ene največjih odvetniških pisarn v Firencah in predavatelj na tamkajšnji univerzi).

Pred dobrim tednom pa je minister za Slovence po svetu Gorazd Žmavc v okviru obiska v Avstraliji odprl slovenski konzulat v kraju Caloundra, ležečem na sredini avstralske vzhodne obale, v bližini tretjega najnaseljenejšega avstralskega mesta Brisbana (častna konzulka je postala podjetnica Nevenka Golc - Clarke).

Slovenija ima po podatkih MZZ-ja s štirimi novimi konzulati po svetu 19 generalnih konzulatov, ki jih vodijo častni generalni konzuli, in 96 konzulatov, ki jih vodijo častni konzuli, ter zgolj 5 generalnih konzulatov, ki jih vodijo poklicni diplomati. Pred desetletjem je bilo slovenskih častnih konzulov približno polovico manj, okoli 40.

Po naših neuradnih virih gre za poskus krepitve gospodarske diplomacije v stabilizacijskih časih, saj naj bi se zaradi strogih varčevalnih ukrepov po veleposlaništvih zmanjševala tako kadrovska ekipa kot tudi finančna sredstva. Na drugi strani pa ima zunanje ministrstvo (MZZ) zelo dobre izkušnje z nekaterimi častnimi konzuli prav na področju gospodarske diplomacije. Tokratna nova ekipa častnih konzulov naj ne bi imela političnega ozadja, kakor naj bi se pri podelitvah tovrstnih funkcij dogajalo v preteklosti.

Največja prednost t. i. častnih konzulatov, ki jih vodijo posamezniki najrazličnejših poklicnih usmeritev in ne karierni diplomati, je v tem, da državo nič ne stanejo. "Vse stroške delovanja konzulatov, ki jih vodijo častni konzuli, oziroma generalnih konzulatov, ki jih vodijo častni generalni konzuli, krije častni konzul oz. častni generalni konzul, zato podatkov o stroških nimamo," pravijo na MZZ-ju.

Kaj je sicer razlika med častnim generalnim konzulatom in običajnim konzulatom? V MZZ-jevih navodilih za častne konzularne predstavnike je obrazloženo, da se generalni konzulat lahko odpre v prestolnici sprejemne države, če v njej ni veleposlaništva Republike Slovenije, in v pomembnih političnih in gospodarskih središčih ter mestih, kjer je prisotno večje število slovenskih državljanov oziroma oseb slovenskega rodu. V drugih mestih pa se glede na pomen lahko odpre konzulat, vicekonzulat ali konzularni urad.

Kdo lahko postane častni konzul?
"Kandidate za častnega konzule predlaga nadzorno predstavništvo, ki deluje na območju, na katero sodi konzularna pristojnost konzulata, v kolikor predstavništva ni, pa pristojni (matični) sektor ministrstva za zunanje zadeve," o tem, kdo je pristojen za izbor novih slovenskih častnih konzulov, pojasnjujejo na MZZ-ju.

Častni konzul glede na navodila MZZ-ja sicer lahko postane oseba, ki uživa ugled ter zaupanje v svoji državi in še ni dopolnila 70 let. Od kandidatov pa zahtevajo dokazila o izobrazbi, nekaznovanosti in o tem, da ni v kazenskem postopku. Hkrati preverijo tudi podatke o premoženjskem stanju in ostalih okoliščinah, na podlagi katerih ugotovijo, ali je kandidatova poklicna in druga dejavnost združljiva s položajem častnega konzularnega funkcionarja.

Naziv častni konzul seveda ni dosmrtna čast, temveč se jo odvzame, ko kandidat dopolni 75. let ali pa del in nalog, ki se pričakujejo od častnih konzulov, ne opravlja vestno. Delovanje častnih konzulatov se sicer preverja na pet let in po tem obdobju lahko zunanji minister vladi predlaga razrešitev konzulov. Poleg tega je lahko častni konzul razrešen, če njegova funkcija ni več v slovenskem interesu, če s svojim delovanjem škodi ugledu in interesom Slovenije ali če za razrešitev zaprosi sam oz. v drugih upravičenih primerih.

Razrešitev treh častnih konzulov
Razrešitve častnih konzulov tudi niso tako redke. "V letošnjem letu so bili razrešeni trije častni konzularni funkcionarji (eden je za razrešitev zaprosil sam (ČK v Melbournu), eden je bil razrešen, ker je bil neaktiven pri krepitvi sodelovanja RS s konzularnim območjem (ČK v Targu Muresu), eden pa je bil neaktiven ter je s svojim delovanjem tudi škodoval ugledu in interesom RS (ČGK v Pireju)). Ob razrešitvi zadnjih dveh sta bila zaprta tudi konzulata," še razlagajo na MZZ-ju.

Z odprtjem štirih novih častnih konzulatov podeljevanje tovrstnih nazivov za letos še ni končano, saj se zaključuje postopek odprtja konzulata v Stockholmu, torej tam, kjer je Slovenija pred tremi leti zaprla svoje veleposlaništvo. Na drugi strani pa trenutno ni predvideno odpiranje ali zapiranje novih slovenskih veleposlaništev, čeprav je bilo v zadnjih letih veliko razglabljanj, kako bi bilo koristno, če bi imela Slovenija veleposlaništvo v arabskem svetu, v Afriki (edino je v Egiptu), jugovzhodni Aziji ...

Konzulat nudi pomoč slovenskim državljanom in pravnim osebam na svojem območju, tako da jim svetuje, kako lahko zaščitijo svoje pravice v sprejemni državi ter informira o Sloveniji, njenem gospodarstvu in kulturi ter v sodelovanju z nadzornim predstavništvom pomaga pri navezovanju stikov na gospodarskem, kulturnem, znanstvenem, izobraževalnem in športnem področju. Konzulat, ki izve za smrt ali težjo nesrečo slovenskega državljana, o tem nemudoma obvesti nadzorno predstavništvo ter nudi vso potrebno nujno pomoč. Konzulat, ki izve za pripor, zapor ali vpletenost v kaznivo dejanje slovenskega državljana ali za uporabo nasilnih ukrepov zoper slovenskega državljana, o tem nemudoma obvesti nadzorno predstavništvo. Naloge konzulatov