Hiša, v kateri ima Ixtlan poslovne prostore, je last Tomaža Kastelica, strica Simone Dimic. V Raisu se sprašujejo,
Hiša, v kateri ima Ixtlan poslovne prostore, je last Tomaža Kastelica, strica Simone Dimic. V Raisu se sprašujejo, "ali ni morda prav to pomagalo Ixtlanu pri dokončni odločitvi". Foto: MMC RTV SLO

Noben naročnik ne sme pripraviti razpisa, ki bi favoriziral enega ponudnika, in še več, da bi potem izbral tistega z višjo ponudbo. Merila in pogoji morajo biti sorazmerni s predmetom javnega naročila. Zahtevati se ne sme nečesa, kar je irelevantno glede na predmet naročila, in bi lahko tak kriterij pomenil le izločitveni razlog. Merila in pogoji morajo biti sorazmerni, ne smejo biti vzrok za omejevanje konkurence.

Igor Šoltes, predsednik Računskega sodišča
Franc Križanič
Ministrstvo za finance je izločilo ponudbo Raisa, čeprav bi lahko prihranili 100.000 evrov letno. Če bi namreč plače državne uprave obračunavali po ključu 50 evrov na uro (ponudba podjetja Rais), bi to na leto zneslo okrog 700.000 evrov. Če pa jih obračunavajo po ključu 57 evrov na uro (ponudba podjetja Ixtlan), to na letni ravni znaša slabih 100.000 evrov več. Za celotno, štiriletno obdobje razpisa je to 400.000 evrov več. Foto: MMC RTV SLO

S sklenjeno pogodbo s podjetjem Ixtlan naj bi bil proračun v štiriletnem obdobju oškodovan za 400.000 evrov, so sporočili iz podjetja Rais. Raisovo ponudbo so iz razpisa za projekt MFERAC, ki omogoča dober nadzor izvrševanja proračuna in vodenja enotnega računovodstva, izključili, saj naj ne bi izpolnjevala vseh razpisnih pogojev.

Podjetje Rais vložilo pritožbo na Evropsko komisijo
Podjetje Rais je, ker je bila njihova pritožba zavrnjena tako na finančnem ministrstvu kot v
državni revizijski skupini, že vložilo pritožbo na Evropsko komisijo, poroča časnik Delo.

Podjetje Rais se je na razpis prijavilo kot poslovodeči izvajalec v konzorciju s podjetjema Maop in Hermes Softlab. Finančno ministrstvo pa je ponudbo Raisovega konzorcija izločilo zato, ker je geodetska uprava leta 2005 Hermes Softlabu unovčila bančno garancijo. "Čeprav je bila priložena izjava Gursa, da je Hermes Softlab zaupanja vreden izvajalec, ki ni zagrešil strokovne napake, in da mu je bila unovčena garancija kot poslovodečemu, tega niso upoštevali," je zatrdila Ivana Sega iz podjetja Rais.

"Vpogled v ponudbo izbranega ponudnika je bil onemogočen"
Pojasnila je, da je bil Raisu v celotnem obdobju od pritožbe do odločitve revizijske skupine vpogled v ponudbo izbranega ponudnika onemogočen. "Očitno je, da so nam ga namenoma preprečevali, da ne bi ugotovili pomanjkljivosti Ixtlanove ponudbe. Nasprotno pa je bil Ixtlanu omogočen vpogled v našo dokumentacijo, in to celo ne da bi nas uradno obvestili o tem," je povedala.

"Nam so dovolili vpogled v njihovo dokumentacijo šele po petih mesecih, po podpisu pogodbe, 1. decembra letos. Med njim smo ugotovili, da njihova ponudba ni ustrezna glede ključnih kadrov, saj jih je premalo," je zatrdila. Predvidena vloga izbrane družbe je bila pri vpogledu zakrita, kar po besedah Sege ni skladno z zakonodajo, saj tako "namenoma skrivajo podatke, iz katerih je še bolj očitna nepopolnost njihove ponudbe".

Pahor obvestila ni videl
V Raisu so bili prepričani, da odločitev za oddajo vzdrževanja aplikacije za plače in kadrovsko evidenco drugemu izvajalcu, ki ni avtor, ni smotrna, saj je aplikacija MFERAC za obračun plač, ki so jo razvili za državno upravo, zelo kompleksna in vsebuje rešitve, ki jih druge aplikacije ne vsebujejo. Sistem tako omogoča samodejno poračunavanje vseh izplačil ob spremembah pogodb in naknadno spremenjenih podatkih ter podpira specifično organiziranost in specifične procese v državni upravi. O svojih pomislekih so obvestili ministra za finance Franca Križaniča in premierja Boruta Pahorja. Odgovora niso dobili. Premier pa naj njihovega obvestila sploh ne bi videl.

In zakaj se je ministrstvo odločilo, da izbere dražjo ponudbo? "Ponudba konzorcija pod vodstvom podjetja Rais ni izpolnila vseh razpisnih pogojev in je bila zato izločena. Zato je vprašanje cene v tem kontekstu brezpredmetno," se glasi odgovor finančnega ministrstva. Dodali so še, da je bil "celotni proces javnega naročila izpeljan v skladu z veljavno zakonodajo".

Ixtlan: Mi smo izpolnjevali pogoje, Rais pa očitno ne
"V času obravnave razpisnih dokumentacij je bilo očitno, da je razpisna komisija finančnega ministrstva večino energije vložila v iskanje morebitne napake v ponudbi našega konzorcija. V postopku preverjanja referenc pa se je finančno ministrstvo do naročnikov referenčnih projektov vedlo celo nekorektno," je pojasnila Sega. "Pri preverjanju reference konzorcija so z ministrstva poskusili izsiliti negativno mnenje, in to pri kontaktni osebi proračunskega uporabnika," je dodala.

Finančno ministrstvo je kot naročnik izdalo nekatere pogoje, pa je dejal Matjaž Jurca iz podjetja Ixtlan. "Mi smo jih izpolnjevali, Rais pa očitno ne. Temu mnenju je pritrdila tudi državna revizijska skupina (DKOM), kamor so se neuspešno pritožili iz Raisa," je povedal in poudaril, da se z insinuacijami Raisa ne misli ukvarjati. "Mi stojimo za tem, kar smo zapisali v ponudbo, in to je to," je zatrdil.

Skupni imenovalec Simona Dimic?
Kje je vzrok za morebitno nerazumno in neodgovorno delovanje odgovornih na finančnem ministrstvu in v drugih institucijah? Po poročanju Dela v sorodstvenih in drugih povezavah: nekdanji predsednik državne revizijske skupine Aleksij Mužina je zdaj Ixtlanov odvetnik; nekdanji lastnik Ixtlana Martin Jakše je Mužinov stric; hiša, v kateri ima Ixtlan poslovne prostore, pa je last Tomaža Kastelica, strica Simone Dimic. V Raisu se sprašujejo, "ali ni morda prav to pomagalo Ixtlanu pri dokončni odločitvi". Simona Dimic kakršno koli povezavo z izbiro Ixtlana zanika.

Noben naročnik ne sme pripraviti razpisa, ki bi favoriziral enega ponudnika, in še več, da bi potem izbral tistega z višjo ponudbo. Merila in pogoji morajo biti sorazmerni s predmetom javnega naročila. Zahtevati se ne sme nečesa, kar je irelevantno glede na predmet naročila, in bi lahko tak kriterij pomenil le izločitveni razlog. Merila in pogoji morajo biti sorazmerni, ne smejo biti vzrok za omejevanje konkurence.

Igor Šoltes, predsednik Računskega sodišča