



Vaša ocena: 



Ocena 3,3 od 37 glasov
Ocenite to novico!
Zdi se, da so vsi, ki so sodelovali pri rojstvu države, proti arbitražnemu sporazumu; a jaz sem za, je poudaril Milan Kučan. Samuel Žbogar dodaja: Sporazuma se ni treba bati.
Vsekakor gre za vprašanje, ki izziva emocije, a silovitost teh izvira iz dejstva, da je sporazum podpisala zdajšnja in ne nekdanja vlada, je na javnem pogovoru o arbitražnem sporazumu še dejal nekdanji predsednik republike Kučan.
Zunanji minister Samuel Žbogar je na pogovoru med drugim komentiral nedavne besede Borisa Pahorja, Franceta Bučarja in Tineta Hribarja; kot meni, njihove ocene niso upravičene. "Gre za težke in nevarne besede, saj sem sam že dejal, da vidim Hrvaško kot soseda, ne kot vraga; z njo moramo razvijati prijateljske odnose," je poudaril. Ti ljudje so v Sloveniji cenjeni; a v zadnjih dvajsetih letih so imeli dovolj priložnosti, da bi se oglasili in tudi kaj storili glede tega problema, je dejal. Vsekakor pa je zdaj na nas, da ta problem rešimo, saj je bilo zamujenih priložnosti je že preveč, je prepričan minister.
Smo bili preveč popustljivi?
Republiška meja s Hrvaško se je leta 1991 priznala kot državna meja; je bila to napaka? Žbogar meni, da druge možnosti tedaj ni bilo. Bili smo namreč v zelo negotovem položaju, zato se nismo mogli igrati še z odpiranjem mejnih vprašanj, je dejal. Naš uspeh je bil v tem, da smo leta 1991 sprejeli meje, kakršne so bile, je dodal. Da tedaj ni bilo druge možnosti in interesa, meni tudi Milan Kučan.
Pa je bila Slovenija preveč popustljiva glede pomikanja hrvaške meje na naše ozemlje in zakaj? Zdi se, da smo bili premalo pozorni, odgovarja Kučan. Tolerantna drža se je prekinila šele ob pripravi sporazuma Drnovšek-Račan, je dodal. Žbogar pa je prepričan, da je naša pasivnost povezana tudi s tem, da nismo želeli konfliktov.
"Sedanje stanje se ne sme vleči predolgo"
Upam, da bodo ljudje na dan referenduma razmišljali trezno in se odločili pravilno, še pravi Žbogar. Če pa ne bo tako, bo seveda ostalo pri zdajšnjem stanju; dlje pa, ko bo ostalo, slabše bo, meni. Sicer pa verjame, da očitek, da imamo premalo samozavesti v odnosu do Hrvaške, ni upravičen. Z njo imamo partnerske odnose; odprta vprašanja pa rešujemo, in to ne na račun Slovenije. Sporazum je bolj pisan na kožo Sloveniji kot Hrvaški, je še prepričan Žbogar. Odločanje na osnovi pravičnosti, relevantnih okoliščin, namreč po njegovih besedah ni pisano na kožo Hrvaški, ki bi imela najraje sredinsko črto.
Slovenija je naslednica vseh pogodb, ki jih je s sosedami podpisala Jugoslavija; tako Osimskega sporazuma kot avstrijske državne pogodbe, poudarja Kučan. Verjame, da bi težko govorili o nesamozavesti naše zunanje politike; dejstvo pa je, da nimamo točke, kjer bi se naša zunanja politika usklajevala kot državna zunanja politika, je prepričan.
"Slabše, kot je zdaj, ne more biti"
Kučan sicer verjame, da bi bila najboljša dvostranska rešitev. A pozneje je postalo jasno, da tudi sporazum Drnovšek-Račan ne bo začel veljati, nato pa se je na Bledu reševanje sploh pomaknilo v smeri mednarodnih institucij. Zdajšnja rešitev je zato boljša kot reševanje pred razsodišči v Haagu ali Hamburgu, dodaja.
Minister Žbogar pa je dejal še, da arbitraža ne nosi tolikšnega tveganja, kot se zdi, saj vprašanje ni, ali stik z odprtim morjem bo, temveč ga je treba določiti. Če ga ne bodo določili, ima Slovenija možnost pritožbe, še opozarja. Trditve opozicije, da se stiku odrekamo, torej ne držijo; to pravico ohranjamo, saj moramo izhajati iz stanja na dan 25. junij 1991, še pravi minister. Še več, po njegovem stanje slabše, kot je zdaj, ne more biti. O končni rešitvi pa meni, da bo verjetno še najbolj podobna sporazumu Drnovšek-Račan.
"Odgovornost na obeh državah"
Odgovornost, da nista bili sposobni sporazumno rešiti težave, je na obeh državah, je še prepričan Kučan. Nerazumno tveganje bi bilo, če Slovenija ne bi imela dovolj prepričljivih argumentov, zakaj naj arbitraža ne uporabi le mednarodnega prava; a te imamo, je dejal. Dokler se pogajaš, lahko proces tudi nadzoruješ, v nasprotnem primeru pa je razvoj dogodkov stvar naključja, dodaja.
Če sporazum na referendumu pade, bo težava ostala nerešena; vprašanje je, ali bo še kdaj priložnost, da do sporazuma pride; ampak tedaj se to ne bo zgodilo po volji Slovenije, ampak s pritiskom nanjo, je še opozoril Kučan.
"Arbitražni sporazum ni konec zgodbe, je šele pol poti." Zelo pomembno je, kakšno dokazno gradivo, argumente, podatke bomo pripravili, pa je opozoril minister Žbogar.
Sogovornika sicer pričakujeta, da bomo Slovenci sporazum podprli. A dobro bi bilo, če se do njega ne bi več opredeljevali kot do uspeha predsednika vlade, dodaja Kučan.
sorry, ker je v nemščini, a vseeno- razloži mi prosim, na podlagi te slike, kje je tu stik našega ozemlja z mednarodnimi vodami.
Menim, da kljub ozkim pasovom - koridorjem mora obstajati način, kako pridemo do mednarodnih voda - zagotovo pa ne s soliranjem ene politične opcije, še manj bivšega predsednika, ki v 3 mandatih ni rešil niti enega centimetra.
zdaj mi je pa jasno, zakaj takšna odločitev. Odločaš se na podlagi politične pripadnosti, na podlagi antipatije k nekomu. Žal vas je veliko takšnih. Če pa si že načel to temo- tudi prejšnja vladna garnitura je solirala, predlagala rešitve, se trudila odpraviti težavo, a kaj nam je to pomagalo, ko pa imamo opravka s trmastimi hrvati. Naj imamo še tako prav, hrvatje nam bodo v dvostranskih odnosih vedno nasprotovali. Zato se je dogajalo, ko je bil predsednik vlade Janez Janša, da so bili incidenti na morju zelo pogosti.
Glede našega bivšega predsednika- priporočil bi ti, da se, preden komentiraš, najprej pozanimaš kakšno funkcijo ima predsednik države, kaj lahko in česa ne more. Tisti, ki je bil za take odločitve odgovoren, je rešitev tudi našel, podpisal, a kaj ko- kot sem že omenil, so na drugi strani hrvatje in so sporazum preprosto zavrnili (govorim o sporazumu Drnovšek- Račan)
za konec, vprašanje- ali si prebral, kaj piše v sporazumu in če si- kaj ti tam ni všeč?
dr.Mockba
20. maj 2010 ob 08:14
....
2. naša situacija je naslednja- mi nimamo teritorialnega stika in ga ne moremo imeti, saj so meje na kopnem take (žal) kot so. se pravi, argument, da imamo neposreden stik našega ozemlja z odprtim morjem, pa naj si to še tako želimo, ne more držati.
Ne zamerite, ampak naše morje se prav toliko dotika mednarodnih voda kot hrvaško ali italijansko, saj imamo Koprski in Piranski zaliv in ne jezero. Menim, da kljub ozkim pasovom - koridorjem mora obstajati način, kako pridemo do mednarodnih voda - zagotovo pa ne s soliranjem ene politične opcije, še manj bivšega predsednika, ki v 3 mandatih ni rešil niti enega centimetra. Meja na kopnem RS se konča v morju, le to pa ima stik tudi z Tihim, Indijskim in Atlantskim oceanom, kolikor poznam geografijo. Dr Klemen Jaklič ni neznan pravnik, še manj so nejasni ali neznani njegovi motivi v razpravi in razlagi AS - če ste natančno prebrali, se po posvetu z mnogimi svetovnimi strokovnjaki za tak AS ne bi odločil in odsvetuje tako podpis, sprejem ali uresničitev.
Še to - pri nas gre za vitalne interese, Republika m+Makedonija pa ima s strani Grčije težave že zaradi imena.
PS upam, da ne boste na koncu ugotovili, da ima RS podoben pomorski status kot BIH!
resnicoljuben- kot sem že omenil, sem se še prejšnji teden odločal na podlagi takih izjav, če je človek ki to govori dr. pravnik me tukaj ne zanima, saj so nam motivi njegovih dejanj neznani. zakaj se z njim ne strinjam. Privedel bom dva primera:
1. govori, da bi se moral sporazum reševati po načelu pravičnosti. Če si prebereš sporazum, boš videl, da ravno to tam tudi piše (4. stran, točka 5b)
2. naša situacija je naslednja- mi nimamo teritorialnega stika in ga ne moremo imeti, saj so meje na kopnem take (žal) kot so. se pravi, argument, da imamo neposreden stik našega ozemlja z odprtim morjem, pa naj si to še tako želimo, ne more držati. se pravi, da je potrebno iskati nam najboljšo možnost in tu se pojavi točka v sporazumu, ki ne glede na to kako so določene meje, določa "junction". ta nam bo omogočil neposreden stik z odprtim morjem. primer: junction of 2 rivers- junction je, kjer se Sava Bohinjka in Sava Dolinjka združita, pa naj si mi to želimo ali ne, v 1 reko- Savo.
dost škode si že naredil (v času svojega vladanja-KPJ-KPS), zato bodi saj zdaj tiho!!!
Dajte no, to sploh ni vprašanje.
http://www.rtvslo.si/blog/klemen-jaklic/arbitrazni-sporazum/34471
Mimogrede . pod kakšnimi pritiski so se znašli Irci, Čehi, Poljaki, da o Grkih ne govorim, ki le zaradi imena sosednje države Makedonije le-to blokirajo povsod, tudi v ZN?
Ponovno zavajanje starih sil, ki so ob rojstvu države sodelovale pri razorožitvi TO, danes pa "elitirajo" v klubu tajkunov F21....
Še prejšnji teden sem bil proti. Odločal sem se na podlagi izrečenih besed ene in druge strani. Glede na to, da je vprašanje pomembno in si ne želim odločitve na podlagi politične pripadnosti, sem si vsebino AS prebral (mimogrede- če boste oddali svoj glas in če podajate svoje mnenje in kritiko, predlagam da si ga preberete tudi sami..)
Kakšno mnenje sem si ustvaril po prebranem:
glede na to, da se bo zadeva reševala v angleškem jeziku in glede na to, da si vsi želimo odprti, neoviran prehod na odprto morje, me je zanimala beseda "junction"
junction –noun
1.an act of joining; combining.
2.the state of being joined; union.
3.a place or point where two or more things are joined, as a seam or joint.
4.a place or point where two or more things meet or converge.
Junction, juncture refer to a place, line, or point at which two or more things join. A junction is also a place where things come together
Kdor razume angleško, se lahko strinja, da to pravzaprav je to, kar vsi hočemo.
Kar se tiče izjav enih in drugih, slovencev in hrvatov, tukaj sploh ni pomembno, saj so motivi za podajanje le-teh različni.
A, seveda, sedaj pa bomo "sledili" njegovim napotkom... ?
Ekonomisti bi morali izračunali kolikšni so stroški reševanja tajkunskih in drugih slabih terjatev slovenskih bank. Javni dolg se je zaradi tega v mandatu Pahorjeve vlade povečal za 6,5 mld EUR. Iz tega podatka je mogoče oceniti, kolikšno površino zemljišča, ki si ga slovenski državljani tako želimo, bi Slovenija lahko odkupila od Hrvaške. Treba je namreč vedeti, da bi le z nakupom zemljišča lahko trajno in v obojestransko zadovoljstvo rešili slovensko – hrvaški sosedski spor. Ob predpostavki, da kvadratni meter zemljišča stane 10 EUR bi z zneskom 6,5 mld EUR lahko odkupili 650 kvadratnih kilometrov zemljišča. Površina Istre je 3600 kvadratnih kilometrov, kar pomeni, da bi Slovenija lahko od Hrvaške samo dosedanjim povečanjem državnega javnega dolga odkupila dober del Istre. S tem bi prišli do tako zaželene meje na reki Mirni.
Razmišljanje na ta način je verjetno utopično pa vendar je izračun tisti ki pokaže kolikšni so resnični stroški odkupovanja tajkunskih terjatev z našim davkoplačevalskim denarjem (za zaščito nacionalnih interesov). Zagotovo bi pravo referendumsko vprašanje moralo biti povezano s tem ali se strinjamo s takšnim trošenjem našega denarja ne pa s potrjevanjem arbitražnega sporazuma.
prosim da si vsaj preberete osnutek sporazuma, ali pa prosite, da vam ga kdo drug prebere, če po pol leta lajnanja določb sporazuma še vedno ne veste, kako je sploh sestavljen.
Alternativa je reševanje meje po načelu pravičnost, na kar bodo hrvatje pristali takoj ko bodo videli da brez podpore Slovenije ne bodo prišli v EU in to bodo videli ko zavrnemo ta sporazum!!!
PROTI tej arbitraži
Alternativa je resen predlog, ki bi bil boljši od sporazuma Kosor-Pahor, tega pa še noben napihljiv politik ni predstavil,... le govoričijo in teoretizirajo.
Niso pa sposobni sestaviti ene alternative, da bi volilci sploh imeli izbiro.
zavrnili pa nobene škode po njihovo kredibilnost ni bilo. Torej
imamo v dobrem, da tudi mi enkrat nekaj zavrnemo in se še
tretjič gremo dogovarjati, vendar tokrat za res.
Razumniki: Sporazum sa Slovenijo je škodljiv.
Pahor, pogodbeni kimavci in plačani "ustvarjalci" javnega mnenja: Sporazum omogoča stik Slovenije z mednarodnimi vodami.
Ne rabiš biti Einstein, da ugotoviš, da je vladna politika izgubila kompas. In še kaj drugega.
Nedvoumno: PROTI
Glavni argument zagovornikov sporazuma je, da je čas da se problem končno reši.
Razdvojenost Slovencev kaže na to, da stvar ni niti približno zrela da se reši. Kako naj sprejmemo sporazum o nečem o čemer sploh nimamo stališča.
Najprej pometimo pred svojim pragom, nato sklepajmo sporazume!!!!
Dejmo proti..posledic ne bo mi smo NATO in EU nam noben nič ne more ..
Naj mi kdo pove kaj je alternativa trenutnemu sporazumu Kosor-Pahor?
alternativa je rešitev enakovredna ali boljša od sedanje. Jaz je še nisem slišal. Vsi so polni govorjenja in manipuliranja. To je lahko, to zmore vsak.
O tem smo bili vsaj usklajeni
fazi: v pravu so zadeve malce drugačne, predvsem pri terminologiji in preciznosti.in če z eno točko že določiš mejo na kopnem in na morju, potem še dodatno oz. v nasprotju s tem ne moreš določiš mejo na morju (torej isto kot v prvi točki).
vezano na tvoj primer: kupi:
a. kruh
b. mleko
c. kupi 1/2 kruha.
in kaj boš zdaj naredil?
v pravu zadeve gre veliko bolje precizirati, kot je to v tem skrapocalo od AS.
ZATO DEFINITIVNO PROTI!
A vas lohka neki vprašam? A je to edini argument proti?
Kje mate dokaz, da so točke a) b) c) naveden po vrstnem redu. Če bi to bilo tko, bi pisalo, da v tem vrstnem redu. Zakaj ne hkrati?
Kupi:
a) kruh
b) mleko
c) jajca
In potem greš v trgovino in greš mimo jajc in rečeš, opa! ne, najprej kruh!
halo?
ZA
Zakaj se pa Haaga boji? Saj ukaz o oddaji orožja iz skladišč TO v roke JNA, ki ga je izdal ni še vojni zločin. . . Očitno ga tlačijo more, t.i. Ribičičev sindrom. :)
Čigava lakajka si pa ti, če je žbogar pahorjev lakaj? Ampak si pa prava cvetka, o kakšni vojni na balkanu ni prav nihče govoril, razen če niso hervardi začeli žugati z lesenimi puškami, o kolaboraciji govorijo nasprotniki sporazuma (ti so na tvoji strani, bo šlo...?), žbogar je pa prvi zunanji minister v katerikoli vladi RS ki je odločno in celovito pristopil k reševanju problematike in mu gospod "protestna nota" Rupel ne more niti sveče držati kar se tega tiče.
Sporazum bomo slovenci podprli ker si vsi želimo mirne rešitve spora s hrvaško, zaupam pa tudi v strokovnost in neodvisnost arbitražnega telesa in v njegovo pošteno presojo.
Vse kar ostane velikemu jajčku in njegovim podanikom ter raznim priveskom tipa radovan s planeta beta, bogomila argentinska in zgubo nakladinčič plesnivi je to, da z vsemi silnimi dokazi in zgodovinskimi dejstvi s katerimi tako vneto pleteničijo v medijih pridejo pred arbitražno sodišče - v nasprotnem primeru pa naj utihnejo in dovolijo da to delo opravi vlada.
Navznoter (do sodržavljanov) smo agresivni, tečni, nabriti, nepopustljivi in nerazumevajoči. Vse je usmerjeno v cilj - zatreti ideološkega nasprotnika v nulo in sam osvojiti čimvišje in čimbolj ugodne pozicije. Cilj posvečuje sredstva. Macchiaveli v najčistejši obliki. Ni važno, če se pri tem opiramo na laži in govorice. Zadosti je, da en sam posameznik, ena stranka ali ena politična opcija to začne, vsi ostali moramo na to igro pristati in se je okleniti ter posluževati, saj sicer nas po levi ali desni prehitijo pravi ali navidezni nasprotniki.
To velja tudi v razmerju do "tujih" nasprotnikov. Če nas tujec skuša izkoristiti, zatreti ali onesposobiti, je za domačo uporabo POMEMBNEJE priskočiti temu tujcu v naročje, samo da bi nagajali domačim oponentom. NA VSEH PODROČJIH. Strankarska internacionala desnih, levih, srednjih, zadnjih, sprednjih - ni važno.
Nasprotno so Slovenceljni navzven, do tujcev, internacionalcev, zlasti EU in ZDA, servilni, ubogljivi, pridni, vzorni in oh ter sploh.
Imam aluzijo na družinsko sceno, kjer se glava družine do sosedov in tujcev obnaša ful lepo, doma pa tepe ženo in otroke (ali pa žene tepe njega in otroke).
Nimam nobene simpatije ali povezave s Srbi, toda všeč mi je njihov slogan : Samo sloga spašava Srbina. Takoimenovani 4S. Lepo bi bilo, če bi pri nas veljal SSRS!
Žbogar je pa itak Pahorjev lakak, ki mora to zagovarjati, ki odločnost pokaže samo takrat, ko je treba kaj reči proti Ruplu. V čem je AS bolj pisan na kožo Sloveniji, pa že nekaj mesecev ni znano.
Le zakaj se levici tako mudi rešiti to vprašanje? Očitno hodijo po poti svojih idejnih predhodnikov, ki so zafurali Koroško, Trst, Gorico (da ne govorimo o tem, da smo bili zmagovalci 2ww), zdaj pa bi naslednik Pahor zafural še Piranski zaliv.
Ja, to zelo veliko pove, da so tisti, ki niso sodelovali pri rojstvu države za AS.
Zato bom glasoval PROTI!!!
KONČNO PRIZNANJE, DA NI SODELOVAL PRI ROJSTVU DRŽAVE!
105% pristaš se ve koga "Ljubljenega Vodje" ...