Sebastian Kurz je v Ljubljano prispel na povabilo slovenskega zunanjega ministra Karla Erjavca, ministra pa sta govorila o ključnih temah s področja dvostranskega sodelovanja, o gospodarskem sodelovanju, o položaju slovenske manjšine v Avstriji, o regionalnem sodelovanju in o aktualnih mednarodnih temah. "Današnje srečanje potrjuje odlične sosedske odnose med državama", je po srečanju z ministrom Kurzom, ki je funkcijo prevzel decembra lani, dejal minister Erjavec in dodal, da je Avstrija pomembna partnerica Slovenije ne samo v političnem, ampak tudi v gospodarskem smislu.

Kurz za priznanje nemškogovoreče skupnosti kot manjšine
Imata pa ministra različna stališča glede priznanja nemškogovoreče skupnosti v Sloveniji. Kot je povedal Kurz, si Avstrija želi, da bi Slovenija priznala nemškogovorečo skupnost kot manjšino in njene pravice zapisala v ustavo, podobno kot to velja za italijansko in madžarsko manjšino v Sloveniji. Avstrijski zunanji minister je ob tem priznal, da se zaveda, da ne gre za strnjeno skupino, kot sta italijanska in madžarska manjšina, vendarle pa gre "za manjšino, ki, predstavlja, vsaj upam, kulturno obogatitev Slovenije". V Sloveniji naj bi po nekaterih ocenah živelo približno 2.000 pripadnikov nemškogovoreče skupnosti, ki pa ne živijo na strnjenem območju.

Minister Erjavec je ob tem opozoril, da bi bilo v tem primeru potrebno spremeniti ustavo, a da v tem trenutku ni veliko možnosti za to. Poudaril je tudi, da je za spremembo ustave potrebna dvotretjinska večina v parlamentu. Erjavec se je zavzel tudi za kontinuirano izpolnjevanje obveznosti Avstrije do slovenske manjšine v skladu z določili Pogodbe o ponovni vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije, posebej z določili njenega 7. člena.

"Mislim, da je prav, da Slovenija zagotavlja nemškogovoreči skupini vse pravice, ki ji gredo po slovenskih zakonih, in to ji vlada tudi zagotavlja. Vesel sem, da imamo vladno komisijo, ki se ukvarja s temi vprašanji. Mislim pa da je to vprašanje neke širše politične razprave. V tem trenutku ne vidim veliko možnosti, da bi lahko bil narejen korak naprej v smislu spremembe slovenske ustave. To je vprašanje, ki zahteva svoj čas, razvoj. Mi se vsi zavzemamo za EU, za Evropo brez meja, za prost pretok ljudi. Ta trenutek še ni tisti trenutek, ko bi lahko bila takšna razprava uspešna. Težava je tudi definicija same manjšine," je še povedal Erjavec.

O položaju slovenske manjšine v Avstriji pa sta Erjavec in Kurz ugotovila, da je dober in se še izboljšuje. Erjavec je ob tem izrazil pričakovanje, da se bodo pozitivni trendi nadaljevali tudi v prihodnje.

Avstrijo zanima drugi krog privatizacije v Sloveniji
Poleg manjšine in dvostranskega gospodarskega sodelovanja sta ministra v Ljubljani spregovorila tudi o denacionalizaciji v Sloveniji, vodja avstrijske diplomacije pa je ob tej priložnosti izročil seznam še odprtih primerov. Beseda je tekla tudi o drugem krogu privatizacije v Sloveniji, ki po besedah Kurza zanima tudi avstrijska podjetja, temelj za nadaljnja avstrijska vlaganja v Sloveniji pa je po njegovih besedah gospodarstvu prijazno ozračje.

Ministra sta našla skupen jezik tudi pri številnih evropskih temah. Govorila sta predvsem o Zahodnem Balkanu, ki sodi med zunanjepolitične prioritete obeh držav, in se strinjala, da mora ostati Bosna in Hercegovina pred očmi Evropske unije, za kar si morata še posebej prizadevati prav Slovenija in Avstrija. Govorila sta tudi o perečih svetovnih temah, kot so razmere v Ukrajini in Siriji, kjer imata državi zelo podobna stališča in ideje.

27-letnega Kurza je že sprejel tudi predsednik Borut Pahor, čaka pa ga še srečanje s premierko Alenko Bratušek. Pred vrnitvijo na Dunaj se bo vodja avstrijske diplomacije srečal še s predstavniki nemško govoreče skupnosti v Sloveniji.