Lisjak je v pogovoru za STA dejal, da je bila Teritorialna obramba solidno opremljena in usposobljena, "kar so dokazovale tudi ocene inšpekcij, ki so ocenjevale našo bojno pripravljenost." Kot glavno prednost TO-ja je Lisjak poudaril lastno zasnovo razvoja, ki se ni navezovala na JLA, kot se je to dogajalo v drugih republikah nekdanje skupne države.

Zaradi uspešnega razvoja lastnih oboroženih sil je Lisjak prepričan, da JLA ne bi mogla poraziti TO-ja, saj ni sledila sodobnemu razvoju, njeni vojaki pa niso čutili nobene pripadnosti, saj so prihajali iz različnih republik. "Če hočeš braniti ali napasti neki prostor, moraš imeti ljudi s tistega prostora, ker ga najbolje poznajo in imajo do njega drugačen odnos."

Lisjak ob tem poudarja, da Slovenci brez lastnih oboroženih sil ne bi mogli niti razmišljati o osamosvojitvi. Teritorialna obramba pa je bila edina oborožena sila Slovenije v času osamosvajanja, ki je jeseni 1990 prešla pod neposredno poveljstvo Slovenije. Pomembno vlogo so takrat imele tudi enote takratne milice, vendar njihove naloge niso bile izvajanje bojnih dejavnosti, še dodaja Lisjak.

Teritorialna obramba se je leta 1994 preimenovala v Slovensko vojsko, svoj dan pa vojska praznuje 15. maja, saj so se na ta dan leta 1991 začeli usposabljati prvi vojaški obvezniki, ki so junija prisegli kot prvi vojaki v samostojni Sloveniji.