Foto: BoBo
Foto: BoBo

Slovenija v njej po neuradnih informacijah poudarja, da je meja med državama določena z arbitražno razsodbo, ki je končna in obvezujoča. Hrvaška pa medtem v svoji izjavi zatrjuje, da je razsodba ne obvezuje.

Slovenija v svoji enostranski izjavi, ki bo dana v zapisnik današnjega zasedanja notranjih ministrov EU-ja, navaja, da podpira hrvaški vstop v schengen, ki je v skupnem evropskem interesu. "Republika Slovenija poudarja, da sta tako kopenska kot morska meja med
državama v celoti in dokončno določeni z arbitražno razsodbo iz 29. junija 2017, ki je v skladu s 7. členom arbitražnega sporazuma iz 4. novembra 2009 končna in obvezujoča," je zapisano v slovenski izjavi, ki jo je pridobil STA.

Sorodna novica Hrvaška bo 1. januarja vstopila v schengen. Ministri zavrnili vstop Bolgarije in Romunije.

Izjava, ki so jo potrdili tako vlada kot pristojni odbori državnega zbora, navaja še, da je Slovenija arbitražno razsodbo prenesla v svojo nacionalno zakonodajo.

Hrvaška stran je medtem pripravila svojo enostransko izjavo, ki se nanaša na slovensko. "Hrvaška spominja, da je po soglasni odločitvi hrvaškega parlamenta iz 29. julija 2015 izstopila iz arbitraže zaradi materialnih kršitev arbitražnega sporazuma. Hrvaška zato ponavlja svoje stališče, da je arbitražna razsodba iz leta 2017 ne obvezuje in da je ne bo uveljavila," piše v hrvaški izjavi, ki jo je pridobil STA.

Kot poudarja Zagreb, je zato treba skupno kopensko in morsko mejo med Hrvaško in Slovenijo še določiti v skladu z mednarodnim pravom. Hrvaška ostaja odprta za nadaljevanje dvostranskega dialoga s Slovenijo, da bi našli skupno rešitev, so dodali v izjavi, ki bo prav tako priložena zapisniku zasedanja. Hrvaška stran je poudarila še, da je kljub tej izjavi zavezana sodelovanju s Slovenijo pri polnem izvajanju schengenskega zakonika.

Slovenska politika je sicer ves čas bolj ali manj na glas razmišljala o pogojevanju slovenskega soglasja vključitvi Hrvaške v schengen z uresničitvijo arbitražne razsodbe o meji. Toda tako zdajšnja vlada pod vodstvom Roberta Goloba kot prejšnja pod vodstvom Janeza Janše sta se nato tovrstnemu pogojevanju odrekli, ker bo imela Slovenija s Hrvaško v schengenu več koristi.