Z italijanskim kolegom se je Logar srečal 6. junija, znova se bo 13. julija, srečanje 23. junija pa še ni potrjeno. Foto: Twitter/MZZ
Z italijanskim kolegom se je Logar srečal 6. junija, znova se bo 13. julija, srečanje 23. junija pa še ni potrjeno. Foto: Twitter/MZZ

Nemški in portugalski minister Heiko Maas in Augusto Santos Silvebosta prihajata na obiska 3. julija, poleg dvostranskih pogovorov pa bodo trije ministri razpravljali tudi o predsedujočem triu Svetu EU-ja, ki ga začenja Nemčija, sledita pa ji Portugalska in Slovenija. Po govorčevih besedah je označil kot velik uspeh za Slovenijo, da bo srečanje treh ministrov v Ljubljani, čeprav bo s 1. julijem predsedovanje prevzela Nemčija.

Še prej, prihodnji ponedeljek, prihaja na obisk avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg, 6. julija pa bo prišel v Slovenijo tudi predsedujoči Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, albanski premier in zunanji minister Edi Rama.

Sorodna novica Srečanje zunanjih ministrov: "Zaprte meje, a dobro sodelovanje med državami"

Slovenski zunanji minister Anže Logar se je v torek srečal s Schallenbergom na Dunaju skupaj z zunanjimi ministri Češke, Slovaške in Madžarske, s katerimi so se zavzeli za nadaljnje sodelovanje in izmenjavo informacij tudi v obdobju po prvem valu covida-19.

Ni še jasno, ali se bo Logar 23. junija v Rimu sestal z italijanskim zunanjim ministrom, je pa potrjeno njuno srečanje 13. julija na slovesnosti v Trstu ob 100. obletnici požiga Narodnega doma.

Prizadevanja bodo usmerjena v tiho diplomacijo

Po oceni Geržine je zgodba Narodnega doma izjemnega pomena, s seboj nosi tudi bolečino in je občutljiva za obe strani. Vrnitev je primerjal z zgodovinskim rokovanjem francoskega predsednika Francoisa Mitteranda in nemškega kanclerja Helmuta Kohla leta 1984 v Verdunu.

Geržina je na današnji prvi redni mesečni novinarski konferenci predstavil še usmeritev trenutne diplomacije in ministrstva ter potrdil, da bodo zagovarjali tiho diplomacijo. Napovedal je, da bo slovenska zunanja politika v prihodnje bolj ambiciozna, drzna in tudi kritična, če bo to potrebno. V okviru teh prizadevanj se bodo v prihodnje bolj zavzeli za slovenske predstavnike in diplomate. Prepričan je, da se na razpise pri mednarodnih organizacijah prijavljajo odlični kandidati, in ne ve, zakaj niso izbrani, je dejal v odzivu na torkovo objavo seznama novih veleposlanikov Evropske službe za zunanje delovanje, na katerem ni Slovencev.

Ob tem je Geržina spomnil, da Slovenija niti nima nobenega višjega uradnika pri zvezi Nato.
Z imenovanjem odposlanca za Hrvaško bodo najverjetneje počakali do sestave nove vlade na Hrvaškem, takrat pa pričakujejo tudi nova srečanja na višji ravni, je še dejal.