Hotelirji in žičničarji so v preteklem tednu tarnali zaradi premajhnega obiska smučišč in nezasedenosti hotelov in krivdo za to pripisali odločitvi o skupnih zimskih počitnicah za vse šolarje, kar naj bi mnoge zaradi strahu pred gnečo preusmerilo v tujino. Nekateri so celo omenjali konkretne zneske v oceni škode, ki naj bi s tem nastala. Po prepričanju ministra Lukšiča očitki kažejo, da so slabo opravili svoje delo. "Nekateri pač imajo slabši izkupiček, ampak ne zaradi počitnic in ne toliko zaradi krize, ampak zato, ker so premalo naredili," je Lukšič dejal za MMC.

Hotelirji so se raje obnašali politično
Lukšič tudi zavrača trditve o izgubah v turizmu (na račun združenih počitnic) in pravi, da izgube ne bo, in sicer ne zaradi počitnic in ne zaradi krize. Nekateri hoteli bodo imeli nekoliko manj dohodka, a po njegovih besedah tudi sami priznavajo, da je razlog predvsem to, da tega (počitniškega op. a.) tedna niso prodali agencijam. "Računali so, da bo prišlo do spremembe in so se, namesto da bi se obnašali kot dobri gospodarji, začeli obnašati politično," je dodal in spomnil, da so se pritiski stopnjevali prav času, ko je bil šolski koledar že narejen in sprememba ni bila več mogoča.

Lukšič tudi zavrača trditve turističnih delavcev, da so mnogi Slovenci zaradi strahu pred gnečo raje odšli v tujino. Tako anketa iz leta 1980 kot anketa iz januarja 2010, ki jo je opravilo ministrstvo, namreč kažeta, da v tujini redno smučajo štirje odstotki Slovencev in da je ta delež stalen, je poudaril.

Zakaj šole pogodbe za šolo v naravi podpisujejo z Avstrijci?
Po mnenju ministra bi morali turistični delavci najprej "pospraviti pri sebi". Izpostavil je nepoznavanje možnosti šolskega sistema v primeru projekta šola v naravi, kjer so "Avstrijci z našimi šolami podpisali dolgoročne, do 5-letne pogodbe po nižjih cenah", kar jim zagotavlja dolgoročen obisk. Slovenski šolarji tako hodijo v okviru šole v naravi smučat v tujino, medtem ko nekateri slovenski turistični delavci za to možnost sodelovanja sploh ne vedo in je ne izkoriščajo, je dejal Lukšič.

Tudi izpostavljanje smučanja kot skorajda edine počitniške dejavnosti se zdi ministru nekorektno, saj smuča okoli 30 odstotkov Slovencev, v zadnji sezoni pa se je ta številka zaradi krize zmanjšala. "Nekdo bi želel otroka odpeljati kam v hribe, ampak ta zadeva ni toliko izpostavljena, ker od tega nima nihče dobička," je dejal.

Zvračanje krivde zaradi rezultatov, ki so slabši od pričakovanj na počitnice, je nekorektno do turističnega posla, ne do šolskega sistema, je še dejal Lukšič. "Če res mislijo tako, potem imajo velik problem in najbolje, da pustijo posel, ker ga ne obvladajo. Na ministrstvu posel dobro obvladamo, delamo v korist šolstva, in ta odločitev (o združevanju počitnic op. a.) je bila odlična," je dejal Lukšič in dodal, da je treba prerasti miselnost, da je treba "maso ljudi" (nekateri po mnenju Lukšiča šolski sistem razumejo kot maso ljudi, ki je sorazmerno polna denarja), "po prostoru razporejati tako, da bo to čim bolj koristilo privatnim interesom".

Milijoni evrov škode? V resnici nihče nima pravih podatkov
Minister je bil kritičen tudi do ocen o 15-milijonski škodi, ki naj bi nastala v gospodarstvu. "Ministrstvo za gospodarstvo namesto podatkov zmeraj prinaša samo oceno iz začetka sezone," na podlagi katere naj bi se vrnili k deljenim počitnicam, je dejal o delu komisije, ki zbira podatek o učinku združevanja počitnic. "Želel bi si, da bi vsaj ministrstvo za gospodarstvo znalo ločiti med gospodarstvom, torej celoto prihodkov in odhodkov in turistično panogo in še posebej segmentom znotraj turistične panoge," zavrača oceno o gospodarski škodi Lukšič.

Komu so namenjene počitnice? Šolstvu? Turizmu? Gospodarstvu?
Država ne more biti v službi parcialnih interesov, tistih, ki so najbolj glasni in imajo sredstva za to, da najemajo PR-ovske agencije, da potem zganjajo vik in krik, je dejal Lukšič. "A se bo zdaj država prilagajala dejansko temu nekaterim nosilcem profita, nekaterim založnikom in nekaterim smučarskim centrom, zato da bo urejala celotne sisteme na njihov interes. To enostavno ni korektno," je dejal in dodal, da upa, da bo zmagala logika, da je javni interes na strani šolstva. To pa pomeni, da "ščiti predvsem šolstvo, sistem okoli 300 tisoč ljudi in da se morajo drugi prilagajati temu sistemu, in ne nasprotno", je dodal.

"Naj ostane tako, kot je bilo uvedeno"
Ali torej enotne zimske počitnice ostajajo? "Prepričan sem, da bodo vse te analize, ki jih bomo še naredili, pokazale to, kar sem že povedal, kar že kažejo preliminarni rezultati, in da bo to dovolj močan racionalni argument zato, da ostane tako, kot je bilo uvedeno," je dejal.