Minister in predsednik vladne komisije za zaščito romske skupnosti je spomnil, da so v aprilu Romom in njihovi kulturi ter tradiciji posvečene številne aktivnosti in prireditve, kar je odlična priložnost, da večinskemu prebivalstvu približamo romsko kulturo in tradicijo. "Z opismenjevanjem in izobraževanjem Romov se spoznavanje njihove kulture sicer polagoma, vendar vztrajno spreminja," ugotavlja Lukšič.

Ob tem dodaja, da se v Sloveniji krepi moč romske skupnosti tudi s tem, da se povečuje število izobražencev, ki so uspešno končali univerzitetni študij: "Čedalje več je Romov, ki so končali srednjo šolo, in čedalje več jih redno obiskuje osnovno šolo in vrtce. Izobraževanje je tako osnova, ki zagotavlja razvoj romske skupnosti, saj so izobraženi posamezniki tisti, ki raziskujejo in pišejo knjige o svojem ljudstvu, ustanavljajo društva in zveze, kar pa za nas pomeni kulturno obogatitev družbe."

Lukšič: Slovenija je veliko storila za izboljšanje položaja Romov
V 20 letih od osamosvojitve Slovenije so tudi Romi v Sloveniji postali ustavno priznana manjšinska skupnost, skupnost se je organizirala, postavila svoj svet kot najvišji organ, razvila vrsto društev in zvez, izvolila romske svetnike ter razvila vrsto dejavnosti na kulturnem, športnem, izobraževalnem in drugih področjih, z vidika pravne varnosti in politične participacije pa je Slovenija v zadnjih letih veliko storila za izboljšanje položaja Romov in je med redkimi državami z visoko stopnjo pravne zaščite romske skupnosti, je nadaljeval minister.

Zakon je dober okvir, manjka učinkovita izpeljava
Po njegovem mnenju zakon o romski skupnosti predstavlja za položaj romske skupnosti pomemben normativni okvir, ki pa mu je manjkala konkretna in učinkovita izpeljava, zato je bil lani sprejet tudi Nacionalni program ukrepov za Rome za obdobje 2010-2015, s katerim naj bi izboljšali bivalne razmere, izobrazbo, zaposlenost, zdravstveno varstvo, ohranjanje in razvijanje romske identitete in kulture, skrb za romski jezik ter dvig ozaveščenosti večinskega prebivalstva o romski skupnosti v Sloveniji, je še povedal minister in dodal, da morajo pri tem svoj delež prispevati tudi Romi sami.

Amnesty: Ni niti dostopa do pitne vode
Medtem pa Amnesty International Slovenije opozarja na slab položaj Romov, predvsem na bivanjske razmere, zlasti na jugovzhodu države. Amnesty International je v pred kratkim objavljenem poročilu z naslovom Vzporedna življenja izpostavil več primerov kršenja človekovih pravic, med katerimi so najbolj pereči diskriminacija Romov, dostop do pitne vode, pomanjkanje pravne varnosti nastanitve (stalna negotovost bivanja) ter neustrezen sistemski okvir boja proti diskriminaciji na državni ravni.

Diskriminacija za Rome stalnica
Diskriminacija je po besedah Blaža Kovača z Amnestyja stalnica življenja Romov. Pri raziskovanju za potrebe poročila so bili priča "številnim primerom diskriminacije tako v javnem kot v zasebnem sektorju". V AIS-u izpostavljajo, da Romom v Novem mestu ni dovoljen enak dostop do Rdečega križa, kot to velja za večinsko prebivalstvo, opozarjajo pa tudi na aktivno preprečevanje nakupa zemljišč Romom v nekaterih krajih. V slovenskem Amestyju še posebej poudarjajo pomen dostopa do pitne vode za vse ljudi, saj je voda osnovna dobrina in predpogoj za dostojanstveno življenje. Kljub temu na jugovzhodu države slaba tretjina romskih naselij nima ustreznega dostopa do pitne vode, opozarjajo.

V kulturnem programu so nastopili glasbena skupina Konizsa Csillagai iz Madžarske, plesna skupina Balerina iz Ljubljane ter vokalna skupina Zarja in Kvintet Prekmurci.