Odlok znižuje plače premierja, ministrov in poslancev ter postopno zvišuje najnižje plače državnih funkcionarjev. Veljati bo začel 1. marca. Poseg v plače funkcionarjev je precejšen.

Znižanje plače predsednika računskega sodišča naj bi znašalo okoli 130.000 tolarjev, varuha človekovih pravic 180.000 tolarjev, znižanje plače vsakega poslanca pa 40.000 tolarjev.

Zaradi uskladitve z reformo plač je DZ po nujnem postopku sprejel tudi novelo zakona o državnem pravobranilstvu.

Večina koalicije za, opozicija proti
Noveli so podprli v koalicijskih NSi-ju, SLS-u in SDS-u, medtem ko je DeSUS njenemu sprejemu nasprotoval. Moti jih predvsem, da novela ni usklajena s sindikati, nasprotujejo pa tudi znižanju dodatka za delovno dobo.

Opozicijski LDS, SD in SNS so enotni v nasprotovanju zakonu, njihovi razlogi pa so številni, od sistemskih do dvomov o skladnosti z ustavo, nihče pa posebej ne nasprotuje znižanju lastne plače.

Kaj določa odlok?
Poseg v plače funkcionarjev je precejšen, tako je na primer predvideno znižanje plače predsednika države, ki je v najvišjem plačilnem razredu, za 80.000 tolarjev na mesec.

Predsednik računskega sodišča bo prejel za okoli 130.000 tolarjev manj, varuh človekovih pravic 180.000 tolarjev manj, njegov namestnik pa kar 200.000 tolarjev manj na mesec. Plače se bodo znižale tudi poslancem, ki bodo od marca prejemali 40.000 tolarjev mesečno manj.

Odlok so že kritizirali sodstvo, računsko sodišče in drugi. Z njim se ne strinjajo niti sindikati, saj odlok z njimi ni usklajen. Javni uslužbenci se pritožujejo nad predvidenim znižanjem dodatka na delovno dobo, ki naj bi namesto dozdajšnjega 0,5 odstotka znašal 0,3 odstotka.