V Sloveniji je bil praznik do sredine 90. let preteklega stoletja zaradi praznovanja dneva žena, 8. marca, odrinjen na rob in se ni praznoval, zdaj pa je znova dobil prostor v javnem življenju. Svoje korenine ima v ženskem socialnem gibanju 19. stoletja, v Evropo pa se je iz ZDA razširil po 1. svetovni vojni.

Za katoličane ima praznik tudi religiozno konotacijo, saj sovpada z dnevom Marijinega oznanjenja, ko katoličani, natančno devet mesec pred božičem praznujejo praznik angelovega oznanila Mariji, da bo rodila Božjega sina.

Slovenija: Brez otrok sedem odstotkov žensk
V Sloveniji je po podatkih statističnega urada mater vedno več, saj v primerjavi z obdobjem pred sto leti otrok nima le sedem odstotkov žensk, ki niso več v rodni dobi. Pred sto leti jih je bilo brez otrok 20 odstotkov.

ZDA: Materinski dan zaostaja le za božičem
Praznik se je sicer po svetu razširil zaradi vztrajnosti metodistke Ann Marie Reeves Jarvis in njene hčere. Mati je leta 1865 skušala v ZDA ustanoviti "materinsko gibanje", hči, prav tako Anna Marie Jarvis, pa je po njeni smrti z močno in uspešno kampanjo dosegla, da se je praznik (Jarvisova je gibanje začela le dva dni po materini smrti, 12. maja 1907 in ga poimenovala spominski dan na matere) razširil po ZDA, je za STA povedal etnolog Ralf Čeplak iz Slovenskega etnografskega muzeja.

Ameriški kongres je tako leta 1914 sprejel resolucijo o praznovanju materinskega dneva, ki je v ZDA vsako drugo nedeljo v maju, in ga tako razglasil za ameriški državni praznik. Po drugi svetovni vojni se je praznik močno skomercializiral in po potrošniški mrzlici zaostaja le za božičem, je povedal Čeplak.

Čaščenje boginj - mater in ali pomembnih osebnosti, povezanih z rojstvi božanstev, sicer pozna večina svetovnih religij.