Mazej Kukovičeva je prepričana, da je treba v nedeljo zavrniti vse tri zakone. Foto: BoBo
Mazej Kukovičeva je prepričana, da je treba v nedeljo zavrniti vse tri zakone. Foto: BoBo
Simoniti je prepričan, da bi uveljavitev novele zakona o arhivih omogočila manipulacijo z arhivskim gradivom. Foto: EPA

Predsednica Gospodarskega foruma SDS Zofija Mazej Kukovič in predsednik odbora za kulturo v strokovnem svetu SDS Vasko Simoniti sta na novinarski konferenci predstavila razloge za zavrnitev vseh treh zakonov, o katerih bomo odločali na nedeljskem referendumu.

"Vlada ne ve, kaj bo jutri"
Zofija Mazej Kukovič je dejala, da se ob vseh slabih zakonih, ki jih sprejema vlada, kot nekdanja gospodarstvenica sprašuje, koliko novih delovnih mest bi lahko imela Slovenija, če bi vlada razpravljala o novih investicijah in poslovnih priložnostih. Meni, da vlada odgovarja na vprašanja, kaj bo čez 25 ali 50 let, pri tem pa ne ve, kaj bo jutri.

Pokojninska reforma tako po njenih besedah trenutno zagotovo ni prioriteta. Prepričana je celo, da gre pri sprejemanju pokojninske reforme, ob tolikšnem številu mladih brezposelnih, za posmehovanje.

"Glasujmo trikrat proti"
"Pokojninski zakon na zelo lahkoten način prinaša za ženske novo breme, saj bodo morale delati do 65-ega, ob tem da jim bodo odvzete pravice iz naslova materinstva. Zakaj? A smo v Sloveniji res postorili vse, da lahko naložimo to breme na njihova ramena. Smo res storili vse, kar se tiče spodbujanja podjetniškega okolja, da lahko postavljamo v ospredje pokojninski zakon," se sprašuje.

Glede zakona o preprečevanju dela na črno je prepričana, da so rešitve, ki jih uvaja, destimulativne za ljudi in da bodo jih spravile v še večji obup. Sprašuje se, ali bodo morali ljudje, ko bodo pomagali sorodnikom ali sosedom, pogledati v zakon "ali lahko primejo za grablje".

"Vprašanje je, kaj jutri delati v Sloveniji, da se bomo razvijali naprej. Ker tega odgovora v teh zakonih ni, glasujmo trikrat proti," je poudarila.

"Vlada želi zatesniti dostop do zgodovinskega spomina"
Simoniti je izpostavil, da želi vlada s spremembo zakona o arhivih zatesniti prostor za raziskovanje zgodovine in dostop do zgodovinskega spomina. Kot pravi, obstoječi zakon ni povzročal nobenih pritožb in je funkcioniral, vse dokler ni oblast sprevidela, da ji vpogled v določeno gradivo lahko škoduje.

Po njegovih besedah je novela zakona v nasprotju z Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmih, ki jo je sprejel Evropski parlament in v kateri je med drugim zapisano, da je potrebno arhive tajne politične policije odpreti.

"Oblast je neverodostojna in nevredna zaupanja"
"Oblast že eno leto veljavni zakon krši. Če sama vlada krši zakon, pomeni, da je povsem neverodostojna in da ni vredna našega zaupanja. Gre namreč zato, da poskuša preprečiti dostop do gradiva nekdanje politične policije, to pa je treba zavreči," je
zatrdil in dodal, da tajna policija v nedemokratičnih državah ni nikoli zagovarjala nacionalnega interesa, temveč je branila zgolj in samo politiko določene družbe na oblasti.

Prepričan je tudi, da želi vlada z novelo verjetno zaščititi posameznike, ki so v preteklosti delovali neprimerno in so zdaj, v demokratičnem sistemu, še vedno na položajih.

"Z uveljavitvijo novele bi dovolili, da bi ozka skupina ljudi zlorabljala neke dokumente, kar pa z ohranitvijo obstoječega zakona in dostopnostjo gradiva preprečujemo in nevtraliziramo vsako manipulacijo," je še dejal.