"Zdi se, da se je vse začelo, ko sem na HSE prišel jaz. Ne, kritičnih trenutkov je bilo ogromno, eden je bil podpis garancijske pogodbe," je pred komisijo dejal Meh, ki je Holding Slovenske elektrarne (HSE) vodil od 15. septembra 2009 do 5. oktobra 2010.

Zagotovil je, da je med vodenjem HSE-ja deloval kot skrben gospodar, da pa je moral z vrha družbe oditi, ko je začel odkrivati nepravilnosti pri projektu. "Projekt je šel vseeno naprej. Vsaka vlada je imela vsak trenutek možnost ustaviti projekt," je dejal. Ob tem je navedel, da je bilo med letoma 2007 in 2010 pridobljenih 30 soglasij, mnenj, pisem podpore od ministrstva za gospodarstvo, pristojnega za energetiko, ministrstva za finance in vlade.

Pogodba z Alstomom podpisana že pred njegovim prihodom
Spomnil je, da je bila pogodba z Alstomom pred njegovim prihodom na HSE že podpisana, sklenjen je bil tudi aneks k pogodbi in parafirana starševska garancija. Z odložnimi pogoji pogodbe z Alstomom v smislu, kdaj je treba podpisati starševsko garancijo, je bil Meh seznanjen. "Bili smo postavljeni pred dejstvo, da se mudi, ves čas je bilo tako," je dejal Meh, ki je to pogodbo podpisal, v njegovem času je bila izvedena tudi 85-milijonska dokapitalizacija Teša.

Med odložnimi pogoji začetka veljavnosti pogodbe z Alstomom sta bila namreč med drugim plačilo 25 milijonov evrov rezervacije in podpis starševske garancije, pogoje je bilo treba izpolniti do decembra 2009.

Kot je pojasnil, so mu nadzorniki HSE-ja sredi novembra 2009 naročili oz. ukazali, da je treba v treh tednih vse pripraviti, da se bo lahko odločalo o podpisu starševske garancije in dokapitalizacije Teša. HSE je bil dolžen pridobiti predhodno soglasje nadzornikov za pridobitev starševske garancije, to je dobil, sicer pogodbe ne bi podpisal, je dejal.

Meh: Ministrstvi sta morali vedeti za odložne pogoje
Nadzorni svet HSE-ja, v katerem je bil tudi Franc Žlahtič, zaposlen na gospodarskem ministrstvu, je po Mehovih pojasnilih razpolagal z vsemi gradivi, pošiljali so jih tudi na ministrstvo. Meh je tako prepričan, da so tako na gospodarskem kot na finančnem ministrstvu morali vedeti za odložne pogoje. "Ne trdim, da so vedeli, ker ne vem, morali pa so vedeti," je dejal.

Kot je poudaril, je HSE posloval na podlagi akta o ustanoviti, ki ga je sprejel lastnik. V njem piše, v katerih primerih je treba dobiti soglasje lastnika. Lastnik pa je imel po njegovih besedah tudi pristojnost, da bi sam reagiral. V skladu z zakonom o gospodarskih družbah je imel družbenik v enoosebni družbi, kar je HSE bil, posebne pravice. Lahko daje neposredna navodila poslovodstvu ali nadzornemu svetu, to je v 2010 vlada tudi začela izvajati.

Znova je poudaril, da se v tistem času ni postavljajo vprašanje, ali investicija gre naprej ali ne. Meh je ob tem ponovil tudi svoje mnenje, da je ta naložba bila potrebna in da je še danes. Z Rotnikovo oceno, da je bila eskalacijska klavzula navzgor najbolj ekonomična, pa se nekdanji direktor HSE-ja ne strinja.