Slovenija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.5 od 11 glasov Ocenite to novico!
Univerza
Na ljubljanski filozofski fakulteti so ob zaključku tedna Svobodne univerze javno prebrali memorandum za javno univerzo, ki z zahtevami, naslovljenimi na državni zbor in vlado, predstavlja politični temelj tedna Svobodne univerze. Foto: BoBo

Dodaj v

Memorandum študentov čaka na 10.000 podpisov, nato roma na vlado

Javno prebiranje memoranduma
19. april 2013 ob 15:02
Ljubljana - MMC RTV SLO

Zadostna sredstva za izvedbo vseh bolonjskih študijskih programov, vzpostavitev sistema javnega štipendiranja in konec pritiskov, naj se javne univerze "podredijo partikularnim, aplikativnim in ideološkim interesom kapitala".

To so glavne zahteve, naslovljene na vlado in DZ, ki so jih na ljubljanski filozofski fakulteti ob sklepu tedna Svobodne univerze javno prebrali v memorandumu za javno univerzo.

Podpisniki memoranduma za javno univerzo po besedah študenta Jaše Lategana tako zahtevajo zagotovitev zadostnih sredstev za izvedbo vseh bolonjskih dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov slovenskih javnih univerz, vključno s 5. letnikom. Njihovi zahtevi pa sta tudi vzpostavitev sistema javnega štipendiranja, ki bo omogočil vsem študentom, da se bodo lahko posvetili študiju namesto boju za preživetje, ter prenehanje pritiskov, naj javne univerze svoje izobraževalne in raziskovalne programe "podredijo partikularnim, aplikativnim in ideološkim interesom kapitala".

Zbiranje podpisov je v polnem teku
S to in drugimi oblikami protesta bodo študentje po besedah Lategana nadaljevali, dokler državni zbor in vlada ne bosta "prenehala uničevati javne univerze". Memorandum je objavljen na spletni strani Svobodne univerze. Do zdaj so zbrali več kot 1.000 podpisov, cilj pa je zbrati 10.000 podpisov, nato ga bodo posredovali poslancem v državni zbor in na vlado, je še napovedal Lategano.

Podporo tej protestni manifestaciji je sicer izrekla tudi študentka z Univerze v Mariboru Barbara Seme, pobudnica nedavne prekinitve študijskega programa na treh mariborskih fakultetah zaradi pritiska na mariborske profesorje, da bodo svoje delovne obveznosti v magistrskih programih opravili ne glede na višino plačila.

T. H.
Prijavi napako
Komentarji
rokin
# 19.04.2013 ob 15:29
problem naših univerz je da se raspisuje študijske programe za katere sploh ne obstajajo delovna mesta v Sloveniji!
goko
# 19.04.2013 ob 15:29
Omejiti število vpisov v razne nepotrebne faxe(pedagoška,pravo,ekonomija,....) in povečati tam kjer rabimo ljudi.

Vsak študent lahko samo 1x ponavlja/se prepiše oz. prestopi v kak drugi študijski program. Vse ostalo se študira izredno ob zaposlitvi(se pravi če še drugič pade ali se prepiše)

Preko študenta lahko delajo samo tisti ki so samo 1x ponavljali ali se prepisali v celem času študija, tu velja tudi podiplomski študij. Narediti nek program kjer bodo točno vsi evidentirani in se ljudje ne bodo mogli švercati iz ene šole v drugo in plačevati par sto evrov zaradi statusa.

Vse ostalo je kraja časa, volje in denarja.
ti_si_nula
# 19.04.2013 ob 15:21
...vzpostavitev sistema javnega štipendiranja, ki bo omogočil vsem študentom, da se bodo lahko posvetili študiju namesto boju za preživetje, ter prenehanje pritiskov, naj javne univerze svoje izobraževalne in raziskovalne programe.

No in ko diplomiraš, se pravi boj za preživetje šele prične, čisto nič ti ne pomaga diplomirati z 10, biti nadpovprečen študent, brez vez in poznanstev primerne službe ni, pravzaprav ni nobene službe. Se prijaviš na Zavod in po prvih dveh letih te celo doleti čas, da lahko nekaj fičnikov zaslužiš prek javnih del...ima to smisel? Ne. Po drugi strani pa so študenti tisti, ki hkrati omogočajo, da imajo šolniki delo, toda kaj bomo s številnimi izobraženci, če ni dela? Zmanjševanje vpisnih mest ni nič napečen ukrep, prav nasprotno, z zmanjševanjem št. študentov na enega profesorja bi se kakovost študija precej dvignila, za katero z razlogi menim, da je precej nizka.
gibadbrasil
# 19.04.2013 ob 15:48
#GOKO,

Sam se kot študent popolnoma strinjam z vsem kar si napisal in mi gre na kozlanje, ko nekateri izkoriščajo sistem z raznimi vpisi na srednje šole in xy smeri, ki jih njih osebno tam fizično samo enkrat vidijo. če nekomu študij predstavlja zabava (Beri: študira zato, ker bi se imel rad enako fino ali bolje kot njegovi predhodniki) in ne išče uporabnega znanja na svoji smeri potem naj tudi ne pričakuje, da bo kar dobil službo. Študira naj se zato, ker bi radi, da se lahko več naučimo in nekomu z našim znanjem posredujemo konkurenčno prednost, ne pa zato, da bodo srede in ostali dnevi v tednu zabavno obarvani. LP.
cairns
# 19.04.2013 ob 18:48
Naloga države je da v največji meri ohrani kvalitetno javno šolstvo na vseh nivojih in to brezplačno.

Kdor pa ima denar naj gre v zasebno šolo in naj si jo tudi plača. Država pa naj preneha financirati zasebne šole, predvsem pa fakultete ki niso nič drugega kot parazit na državnih jaslih. Zasebne fakultete so res čudne zadevščine ki iamjo v pravilu samo enega zaposlenega. Predavatelji pa rotirajo od ene do druge ustanove in mastno služijo.
popaj16
# 19.04.2013 ob 17:36
če obstaja javno šolstvo, naj obstaja tudi javno omejevanje programov. Seveda se pred tem naj popolnoma spremeni visokošolski sistem, ker še vedno deluje popolnoma enako kot pred 20 leti. S to razliko, da so ti danes informacije in podatki podani na google-u in v študij ni potrebno vlagat več toliko truda, kot pred leti, ko si vse informacije moral dobivat iz knjižnic itd...kaj se je zgodilo z raziskovalnim delom, zakaj profesorji ne dovolijo učencem da vedo več od njih, zakaj se študentov ne vzpodbuja itd...
Haso
# 19.04.2013 ob 18:59
Brezplačno visoko šolstvo je v Avstriji, Nemčiji .....torej v uspešnih kapitalističlnih državah. je pa potrebno javno visoko šolstvo reformirati. Države lahko povsod po svetu do neke mere regulirajo vpis - avtonomija gor ali dol. Tega pa naše univerze same niso sposobne, zlasti ne ljubljanska.
Nikakor pa ne smemo dopustiti šolnin, ne samo zaradi diskriminacije na osnovi fsocialnega statusa ampak zato ker potem bo pri nas nastala povampirjena prodaja diplom.
bozz
# 20.04.2013 ob 00:11
Oprostite, ampak če se je nekdo vpisal v neko študijsko smer, mu država mora zagotoviti, da jo bo lahko tudi dokončal na 1. in 2. stopnji (s prvo stopnjo si danes itak pičk*n dim). Lahko omeji ali ukine vpise v 1. letnik 1. stopnje, če je že potrebno varčevanje. Ne pa da nekomu sredi študija sporoči, ej, sorči, ne boš mogel dokončati študijske smeri, v katero si se vpisal, ker mi bi pa zdaj malo na tvoj račun šparali, da rešimo naše banke.
el CARTEL
# 19.04.2013 ob 19:24
cairns @ ne bi se mogel strinjati bolj.. res je naloga države ohraniti kakaovostno javno šolstvo za DAVKE ki ji plačujemo

za zasebne fakultete pa tako - naj upravičijo svoj obstoj (še posebej neke nove SDS fakultete).. zakaj bi ti dovolili služiti, še posebej če si družboslovni faks
STANE
# 19.04.2013 ob 16:48
Kapital je edina stvar na svetu, ki ni ideološka.

Diši pa vsem ideologijam
Nikec3
# 19.04.2013 ob 16:13
in ideološkim interesom kapitala".

Kapital je edina stvar na svetu, ki ni ideološka.
raven_
# 19.04.2013 ob 15:32
bruh.
Pismeni
# 20.04.2013 ob 15:50
@el CARTEL
iz glave mi tudi ni najbolj jasno, katero podjetje trenutno na trgu (slovensko podjetje ali podjetje ki deluje v sloveniji) bi potrebovalo matematike in fizike, ampak je tu tudi moje nepoznavanje področja.. prosim pa, da me razsvetlite, če poznate koga, ki išče matematike (in seveda ne le jožef štefan)

malokdo ve, kaj fizik lahko počne. cenim, da za razliko od drugih priznaš svoje nepoznavanje področja matematike in fizike. če še koga bega, zakaj država plačuje za študij na fakulteti za mat. in fiz. (fmf), naj prebere ta komentar.

lahko si preberete tudi tale intervju, ampak opozarjam, da je (malce) pod nivojem...

ne le za izobraževalne ustanove (fuj, javni sektor) in vse inštitute (fuj, še vedno javno) - profil fizika (matematika) je zanimiv tudi za mnoga (zasebna) podjetja. je pa res, da se tudi vodilni v naših podjetjih tega ne zavedajo.

kaj lahko delajo fiziki in matematiki v zasebnem sektorju? modelirajo, programirajo, delajo kot analitiki, podjetjem bi prav prišel tudi kakšen statistik. fizike najdemo tudi v farmacevtskih laboratorijih. in tudi v medicini.

ne pozabimo, da so ne tako dolgo nazaj samo fiziki znali upravljati jedrske elektrarne (kar se v tujini - ne vem kako je tu - zdaj preusmerja na strojne fakultete). da so samo fiziki znali odmerjati doze obsevanja in samo oni slikali z magnetno resonanco (mislim, da se je že prestavilo na medicinsko fakulteto). trenutno se bolj kot ne samo fiziki ukvarjajo z raziskavami nanomaterialov (v bodoče se bo premaknilo verjetno na kakšno kemijo). dokler ne pride do neke večje implementacije, bodo fiziki glavni pri razvoju kvantnega računalnika (potem se bo to preselilo h kakšnim multinacionalnim proizvajalcem, predavatelji pa se bodo prestavili na računalniške fakultete, pri nas fri).

fiziki lahko npr. opravljajo večino del, ki jih opravljajo strojniki, elektroti, ekonomisti, podobno so matematiki lahko boljša izbira kot razni drugi finančniki, ali pri programiranju frijevci (da sploh ne omenjamo 'statistike' iz psiholoških in sorodnih ved).

kaj je prednost fiz. in mat., zakaj so lahko boljši od strojnikov, ekonomistov? skozi ves študij se spopadajo s problemi. tako pridobijo drugačen način razmišljanja, kot 'problem-solverji' so pri nadaljnem delu zato lahko bolj inovativni.

zakaj se tega ne poudarja, zakaj tega ljudje ne vejo, zakaj se raje zaposli nekega strojnika, gradbenika, kot fizika?
en razlog je, da se ljudje fizike in matematike 'bojijo', izogibajo, in jim ni všeč že od osnovne šole naprej. (s tem pa hitro pridemo do začaranega kroga...)

drug, edini tehten razlog pa je, da fmfjevci po diplomi nimajo veliko konkretnih znanj. zaposlovalcem pa je večkrat žal pomembno, da lahko kandidat delo začne opravljati že naslednji dan. ne pomislijo, da bi lahko žrtvovali dva tedna v dodatno usposabljanje fizika, ki bi nato delo naslednjih 5 let opravljal bolje od strojnika, ki veliko težje preseže svoje okvirje.

če nekdo ne ve, kaj bi počel in kaj mu je sploh všeč, gre študirat ekonomijo. ta slovi kot 'najsplošnejši faks', ki ti nudi 'najširše uporabna znanja'. ampak če bi se ljudje zavedali tega kar sem napisal, in se ne bi bali matematike, bi šli študirat na fmf. če jih res zanima ekonomija, je na voljo študij finančne matematike, če jih ne, pa pač fizika oz. matematika - vsi ti študiji diplomantom zagotavljajo splošno priznane kompetence.
el CARTEL
# 19.04.2013 ob 22:25
Dejstvo je, da magisterija več ni - pravega. Jaz sem diplomiral na prejšnji stopnji (uni.dipl.) in vse, kar bi se mi splačalo vpisati, je doktorat, kar pa seveda ne bom storil, ker - tega ne rabim. Morda čez 10 let, ne pa kar takoj, je treba najprej delati, potem pa doktorat vpisovati.

ni več znanstvenega magisterija.. to je le trenutna deformacija, ker se je nekdo spomnil vzeti stopnjo diplomirancem..

in to so rešili tako, da lahko univerzitetni po stari stopnji nadaljujejo šolanje - na doktoratu.. pa to je perverzija. vsak doktor po prejšnjem programu je moral naresti še vmesno stopnjo, ki se ji reče znanstveni magisterij..

skratka dvomim da je kje kaka država na svetu, kjer lahko s faksom delaš doktorat (brez da bi sloh karkoli naredil za to, praktično)
SKing
# 19.04.2013 ob 22:09
Dejstvo je, da magisterija več ni - pravega. Jaz sem diplomiral na prejšnji stopnji (uni.dipl.) in vse, kar bi se mi splačalo vpisati, je doktorat, kar pa seveda ne bom storil, ker - tega ne rabim. Morda čez 10 let, ne pa kar takoj, je treba najprej delati, potem pa doktorat vpisovati.

Problem je v tem, da je v Sloveniji res preveč diplomirancev, predvsem pa je problem v tem, da danes študij konča skorajda vsak. Zato se je študij razvrednotil do konca...
el CARTEL
# 19.04.2013 ob 18:35
popaj16 @ nihče ne podpira neomejenega vpisa na vse fakultete.. če je presežek družboslovcev naj se jih omeji, ni panike.

ampak to,da se bo kar ukinilo sofinanciranje 2. bolonjske stopnje pa ne može.. vsaj ne dokler je v sloveniji plačevanje davkov obvezno.

(omejitev pomeni, da se še vedno določen del najbolših lahko vpiše)

_chili_ @ to je napol floskula, ki jo poslušamo že od pamtiveka.. najprej se strinjam, da je nekaterih poklicev premalo. ampak to, da nekdo trdi, da imajo pač vsi visokoizobraženi družboslovci slaba znanja za realni sektor je pa smešno.

to se dogaja le, ker niti en delodajalec si noče vzeti čas da bi - bognedaj - komu karkoli pokazal (kljub subvencija s strani države). sedaj dvomim,da kdorkoli, ki je končal katerikoli faks v sloveniji, da se ne bi mogel naučiti določene zadeve (predvsem zadeve, ki jih rabi slovenski javni sektor, ki so itak napol telebanska opravila - bodimo realni, v sloveniji ne potrebujejo ravno nekih super razikovalcev s področij kvantne mehanike, jožef štefan izvzet)

poleg tega pa po uradnih statistkah je brezposelnih 125 tisoč, prostih delovnih mes pa je okoli 3-4 tisoč.. in sedaj vi trdite, da če bi jih tretina šla študirat strojništvo in tretina elektrotehnikov, da bi bili vsi srečni?

floskule, slovenija se razpada zaradi korupcije in utaplja v sistematični NESPOSOBNOSTI razen res parih izjem.. zato pa so nam vse firme propadle čim je konkurenca prišla.. sedaj mi lahko ritiramo teh 120 tisoč brezposelnih kakorkoli pač hočemo, jih vtikamo v razne fakse, pa ne bo bogvekako bolje

da ne omenjamo dejstva,d a recimo ljudje z elektro ali strojnim faksom začenjajo konkurirati ljudem s srednjo elektro in strojno šolo.. vsaj kar se stališča delodajalcev - slovenski delodajalci sploh ne vedo, kaj se dela na fakulteti in na mestu, kjer bi v tujini bil popolnoma zadosti običajen električar iščejo neke elektrotehnične fakultete.. pa kdo je tu nor.

tu je potem arhitektura, ki v slovejini že dolgo propada, pa še tisto kar se gradi, se ne proda..

potem je tu še medicina, kjer ne boš mogel - kot bodoči stažist - za živo glavo dobiti "prakso" na tistih smereh, ki te dejansko zanimajo.. je pa vedno dovolj prakse na tistih smereh ki jih nihče noče (država pa tudi ne bo razpisala več mest za razne "uživaške" smeri)

potem je tu še kemija in biologija.. za to pa moram priznati da nimam pojma kako je stanje. kemija bi mogoče lahko bila solidna izbira, vendar verjetno ne ravno tisto kar si pričakoval (znanstveno delo, navsezadnje slovenski farmacevti postajajo podružnice nekih koncernov). za biologa pa sloh ne vem kaj dela.

iz glave mi tudi ni najbolj jasno, katero podjetje trenutno na trgu (slovensko podjetje ali podjetje ki deluje v sloveniji) bi potrebovalo matematike in fizike, ampak je tu tudi moje nepoznavanje področja.. prosim pa, da me razsvetlite, če poznate koga, ki išče matematike (in seveda ne le jožef štefan)

če pa ti gre, pa je tu še vedno genetika..

rožnato ni kaj.. a je sedaj jasno, da v sloveniji ni problem izključno in le smer študija
crusader
# 19.04.2013 ob 16:57
kako grozno neumni, pravzaprav dojenčkasto naivni so tile študentje, tle se tako potegujejo za keš študijev k so kr neki (utemeljeni na takih delavsko-punkerskih angažmajih in vezah profesorjev s politiki) in od katerih študijev imajo lagodno življenje samo profesorji in študetje za časa študija (kar je pa tudi vedno večji del življenja), padajo na marksistične "kritične" puhlice
malidelnicar
# 20.04.2013 ob 11:57
Se strinjam z zgoraj napisanim.

Bojim pa se,da je zadeva že popolnoma zavožena in bodo rezi hudi. Zavoženo je bilo že cca. 10 let PRED uvedbo Bolonje.

Najbolj lepo srž problema opiše tale stavek nekega zgornjega uporabnika, zato ga bom kar ponovil: Če obstaja javno šolstvo, naj obstaja tudi javno omejevanje programov.
Gregor Žižmond
# 20.04.2013 ob 03:06
Težava je, ker je študij pri nas vzet kot socialni korektiv, torej ker ni dela, greš študirat, kjer pa potem dobiš delo preko študentskega servisa. Ta grozljivka očitno vsem odgovarja, drugače ne bi zavrnili malega dela ne glede na strankarske preference. Prav tako to odgovarja sindikatom, ki so bili proti malemu delu.

druga točka: ideja, da so nekateri študiji nepotrebni, ker so neuporabni, je tista, ki najbolj škodi vsemu skupaj. Ravno s tistimi "neuporabnimi" študiji lahko dosežeš največ prav zato, ker nisi omejen v neko ozko specializacijo, ki postane danes hitro zastarela.
Seveda gre meni tudi na živce sociolog, ki joče, da nima službe, a to je težava pričakovanj študenta, ne pa samega študija. Družboslovje in humanistika je veliko bolj zahtevna ravno zaradi tega, ker moraš biti samo veliko bolj iznajdljiv, da lahko kaj dosežeš.
Po drugi strani pa še vedno lahko odpreš trgovino ali pa izposojaš čolne ali pa organiziraš prevoze ali pa prodajaš cement tudi z doktoratom iz sociologije, filozofije, zgodovine.
Vse, kar potrebuješ za posel, te itak noben fax zares ne nauči, tako da se moraš sam.
še vedno pa si veliko bolj razgledan človek.

in to je tisto kar šteje: univerza mora vzgajati razgledane ljudi.
težava pa je v tem, da pri nas sama univerza tega ne razume.
in tu je problem.
el CARTEL
# 19.04.2013 ob 23:37
aja kakovost magisterija je padla, ker ti sploh ni potrebno več izdati članke v znanstvenih revijah (kot je to bil pogoj za znanstveni magisterij, se mi zdi vsaj 2 članka v kredibilnih revijah). danes narediš izpite in magistrsko in to je to.

doktorji prej pa so delali znanstveni magisterij, potem pa šele doktorat.. danes pa so stari uni. kar doktorji (ne pozabimo, star doktor je moral tudi uni delati, isto kot jo delajo po starem uni programu, le da on ni mogel kar takoj vpisati dr.; ok v teoriji je lahko delal tudi VS pa specializacijo, ampak ne komplicirajmo)
el CARTEL
# 19.04.2013 ob 23:33
je pa konkretno padla kakovost magisterija.. ki je postal očitno le še zaključni letnih uni programa al kaj..

delodajalci pa se še do danes niso naučili, da je univerzitetna izobrazba - po novem - VI. stopnja.. še vedno v 99% zahtev na trgu dela pišejo uni.izobrazbo VII. stopnja.. kaj a to meni nekdo hoče sporočiti, da so vsi slovenski delodajalci polpismeni, ali pa da ima univerzitetna izobrazba po bolonji status višje šole (bivša šesta stopnja, tist na srednjih šolah kar so imeli)
el CARTEL
# 19.04.2013 ob 23:29
ne, ne.. gledaš popolnoma narode tisti zadnji del (o prvem nimam informacij, kdo se za kaj vpisuje na doktorate)

kakovost doktorata ni padla, kolikor je meni znano.. še vedno moraš - pa ni važno kje - biti znanstvenik, po možnosti dati svoj doprinos znanosti, objavljati svoje raziskave ne samo v strokovnih revijah ampak imeti tudi predavanja kolegom (konference).. torej kar se tega tiče, kakovost ni padla.. sploh pa ne tako zelo, da bi doktor vedel manj kot uni. dipl.
SKing
# 19.04.2013 ob 22:32
el CARTEL - za moje pojme delajo doktorate na družboslovju (poudarjam na družboslovju - naravoslovje je druga zgodba) sledeči:
- Bodoči zaposleni na fakultetah, inštitutih in drugih znanstveno-raziskovalnih institucijah (teh je na generacijo mogoče 5% vseh diplomirancev),
- Podjetniki, ki želijo biti ozko specializirani v dejavnosti in si, morda, s tem dvigajo kredibilnost - čeprav menim, da je to bolj neumnost kot kaj drugega, ker kredibilnost si dvigneš z rezultati - pa v redu, recimo da je to smiselno in namensko,
- Diplomiranci, ki nimajo službe (mnogi za službo niso pripravljeni kaj dosti narediti.......), pa potem vpišejo doktorat, kar jim po končanem Dr. onemogoča normalno zaposlitev, ker so preveč izobraženi.

Zame osebno je bil še par let nazaj doktor nekdo, ki je bil eminenca na svojem področju, predan znanstvenik in raziskovalec. Kmalu pa bomo imeli doktorje, ki bodo vedeli manj kot marsikateri uni.dipl - celo na svojem področju. In to je zame kriminal - doktorat pač ni za vsakega, ljudje pa kar gredo na doktorat brez konkretnega cilja...bedno.
Nori znanstvenik
# 19.04.2013 ob 21:23
Kot prvo je treba narediti konec brezplačnim bolonjskim magisterijem, ker v veliki večini primerov pslužijo kot dejansko prikrivanje brezposelnosti za vlado, za študente pa pomenijo efektivno slabšanje zaposljivosti.
Omenjevanje vpisov je tudi traparija, ker ne živimo več v planskem gospodarstvu in šolstvu. Lahko pa Univerze uvedejo šolnine, država pa jih pokrije s štipendijami. Če štipendije pokrijejo še prehrano in stroške študentskih domov, lahko potem ukinej študentsko delo, ki je za vse študente razen študentskih politikov veliko večje sranje od "velikega sranja", ki bi bilo "malo delo". Grozno je gledati, kako tudi najuglednejša slovenska podjetja nadarjenim študentom ne pustijo diplomirati zato, da jih lahko izkoriščajo preko študentskega dela.
el CARTEL
# 19.04.2013 ob 18:39
je pa stvar popolnoma drugačna, če se le ozreš v tujino.. tako da če bo vse po sreči, par let izkušenj v sloveniji in off I goooo

bolje tu ne bo, bo pa slabše..
el CARTEL
# 19.04.2013 ob 16:25
problem naših univerz je da se raspisuje študijske programe za katere sploh ne obstajajo delovna mesta v Sloveniji

žal fakultete za privijanje rezervnih delov in šivanje sedež za renault še ni nastala, tako da je verjetno to vzrok pomanjkanja delovnih mest..

slovenija v 90% dela neka nižja podizvajalska dela, potem imamo še trgovino in javni sektor.. to je to. po tej logiki v taki državi pač ne moreš imeti sploh fakultet, ker smo za vse nepomembni...
Gaga
# 20.04.2013 ob 11:08
Mnogi tu sploh ne veste, da si posamezniki urejamo status preko srednje šole, ker lahko v nasprotnem primeru samo ždimo doma na račun staršev in prejemamo nizko socialno pomoč ali pa nekateri sploh ne... ali pa izberemo odhod v tujino. Vam sploh ni jasno.
_chili_
# 19.04.2013 ob 17:38
Glavni problem je v tem, da smo v zadnjih dveh desetletjih vzpostavili sistem, ki večinoma proizvaja ogromno maso sicer visoko izobraženih ljudi, katerih znanja pa v realnem sektorju praktično niso uporabna, zato so njihova delovna mesta vezana skoraj izključno na javni sektor. Res je, že tako proizvajamo proizvode in storitve z veliko premajhno dodano vrednostjo, a problem je v tem, ker uni. dipl. bibliotekarji, sociologi, kulturni antropologi, filologi, kulturologi, difovci, filozofi, socialni pedagogi, upravni pravniki itd. tukaj žal niso rešitev, ampak še večje breme za državo. Država seveda potrebuje tudi te profile, a le v omejenem številu. Pri nas pa imamo horde le teh. To je problem. In zanikanje tega ne bo ničesar rešilo. Izbira študija je predvsem odgovornost posameznika, država pa naj poskrbi za primerne pogoje za kvalitetno izvedbo. Tako bo pač dr. bibliotekarstva moral nase sprejeti breme svoje zaposlitve oz. nezaposlitve in zgrešena logika je, da je za to kriva (izključno) država ali da bi mu država morala iskati službo. Kot rečeno, država rabi vse profile, vendar v omejenem številu, glede na število in potrebe prebivalstva, gospodarske kazalce itd., da je zagotovljeno neko normalno delovanje države. Drugače pa mora stremeti k čim večji zaposljivosti visokoizobraženega kadra v realnem sektorju. Ti ljudje so pač mislili, da se bodo lepo ugnezdili v javnem sektorju, imeli lepo plačo za 7. ali višjo stopnjo, imeli socialno in vse ostale varnosti, a prišla je kriza in zdaj imamo, kar pač imamo. Tisti, ki so notri že od prej ali jim je uspelo pred kratkim, jim je fajn, ostali pa sh*t happens...so pač vrženi krutemu trgu dela kot vsi ostali, ki delajo v gospodarstvu pa se za njih nihče kaj dosti ne briga. In potem imamo, kar pač imamo.
el CARTEL
# 19.04.2013 ob 16:22
Zadostna sredstva za izvedbo vseh bolonjskih študijskih programov, vzpostavitev sistema javnega štipendiranja in konec pritiskov, naj se javne univerze "podredijo partikularnim, aplikativnim in ideološkim interesom kapitala".

končno, bravo študentje..

dokler vsi plačujemo javno šolstvo preko davkov, nam ga ne bodo sekljali in rezali.. tako sem ponosen na vas, kar tako naprej, borite se..
123pepe321
# 19.04.2013 ob 16:51
"Kapital je edina stvar na svetu, ki ni ideološka."
Napaka! Pa še kako je!
Kristjani ves čas trdijo, da je kapitalize esenca krščanstva!
Kazalo