Ob praznovanju 20. obletnice plebiscita so Nova Revija - Založba, Inštitut dr. Janeza Evangelista Kreka, Inštitut dr. Jožeta Pučnika in Inštitut Nove Revije organizirali okroglo mizo z naslovom Izziv svobode.

Pravnik Miro Cerar je uvodoma zatrdil, da smo Slovenci v zadnjih desetletjih kljub težavam in aferam, s katerimi se srečujemo v zdajšnjem času, dosegli ogromno, česar se moramo zavedati. Kljub napredku nam po njegovih besedah manjka čustvene inteligence in spoštovanja, tako med sabo kot tudi do državnih institucij.

"Eden ključnih problemov naše družbe je čustvena nedozorelost in pomanjkanje spoštovanja. Tudi družbene elite, ki so vzgled, bi morale začeti uporabljati bolj spoštljiv govor. Bili smo priča smešenju državnih institucij. Vsi so naenkrat ogorčeni, kako neki posamezniki ignorirajo parlamentarno komisijo in Komisijo za preprečevanje korupcije. Mediji se nič kaj dosti niso odzvali na žaljenje oseb na položajih. Kako pričakovati torej neko razsvetljenje, ko pa institucije same ne dajejo dobrega vzgleda," je prepričan.

"V Sloveniji se pojavljajo avtokratske tendence"
Maja Sunčič s Fakultete za podiplomski humanistični študij je najprej izpostavila, da nas stran od demokracije podi prvi slovenski predsednik Milan Kučan, kar se ji zdi zelo problematično, in da se v Sloveniji pojavljajo avtokratske težnje. Opozorila je, da se je treba zavedati, da ima v demokraciji oblast ljudstvo in da se mu morajo voditelji pokoravati.

Svoboda govora je po njenih besedah pri nas resno ogrožena, na kar kažejo tudi nasveti predsednika republike Danila Türka, da naj mediji pišejo dobre novice in da bi se morale "kanalizacijske novice", kot jih označuje Gregor Golobič, odstraniti.

"Poslušamo stare speve in pesmice iz nekega drugega časa"
Urednik Nove Revije Brane Senegačnik meni, da danes poslušamo stare speve in pesmice iz nekega drugega časa, ki so vmes nekoliko potihnile, danes pa žvrgolijo iz vseh koncev. Relativitzem in nezanimanje za življenje ter s tem povezano utopijo je označil za najhujše nevarnosti našega časa.

"Mišlenje, da se lahko 'na horuk' nekaj spremeni, lahko tudi v formalnih pogojih demokracije dobi široke vzvode," je zatrdil in dodal, da je relativizem tesno povezan z absolutizmom, saj se iz njega razvija želja po absolutni oblasti, "kar so zgodovinska dejstva".

"Potrebujemo otroka, ki bo rekel: Cesar je gol"
Nekdanji minister ta razvoj Žiga Turk je prepričan, da se v Sloveniji spopadamo s finalom tranzicije, ki jo spremlja kriza pravne države, ekonomskega in političnega trga ter medijskega področja. Meni, da živimo v nekakšni navidezni resničnosti, v kateri se govori, da nam vladajo najboljši mogoči ljudje in da za njih ni boljše alternative. "Potrebujemo otroka, ki bo rekel: Cesar je gol," zatrjuje.

"Politčni sistem je slab, izbira je slaba, izid na volivah ne da jasnega mandata za spremembe, volilno telo je nezrelo. Vse to botruje temu, da izbiramo slabo. Kdaj je bila pred volitvami tema konkreten socialno-ekonomski program? Nikoli se ni govorilo o resnično pomembnih temah, kar pa je odgovornost medijev," je opozoril Turk.

Zgodovinar Igor Grdina se je skliceval predvsem na Ivana Hribarja, politika in gospodarstvenika, ki je po njegovem mnenju primer človeka, ki je storil več, kot mu veleva dolžnost, in dokazal, da spoštovanje izhaja iz dela, ne iz položaja. "Njegovo življenje je pričevanje o tem, da je najvišji zakon, ki mu mora človek slediti 'prav', tudi če pride kdaj v nasprotje s pravom," je dodal.