Z novimi pogoji ne bosta več določena zaznamba na nepremičnini in vračilo svojcev tistih upravičencev, ki imajo v lasti nepremičnino, v kateri dejansko bivajo in imajo prijavljeno stalno prebivališče. Pri tem pa vrednost nepremičnine ne sme presegati 120 tisoč evrov.

Zaznamba na nepremičninah se ukinja tudi za vse, ki so jo zaradi upravičenosti do varstvenega dodatka ali denarne socialne pomoči dobili po 1. januarju 2012. Takrat je namreč začela veljati socialnovarstvena reforma, ki je v primeru prejemanja varstvenega dodatka uveljavila zaznambo na nepremičnini.

Le trinajst upravičencev izpade iz nepremičninskega cenzusa
Število prejemnikov tega dodatka je odtlej z več kot 46.700 padlo na približno 11.000, kolikor jih je zdaj. Pri tem pa je med zdajšnjimi upravičenci le 13 takih, ki imajo v lasti nepremičnino, vredno več kot 120 tisoč evrov. Vrhovno sodišče je po uradni dolžnosti že izbrisalo te zaznambe in tudi ustavilo že začete postopke za vpis zaznamb.

Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve upajo, da se bo z novimi pogoji več upravičencev odločilo za varstveni dodatek. V večini primerov do zdaj ni bilo tako prav zaradi zaznambe. Na ministrstvu pričakujejo, da se bo po novem za varstveni dodatek odločilo približno 5.000 upravičencev več.

Vračilo prejete pomoči za nazaj ostaja
Vračilo prejete pomoči za nazaj, torej do 1. februarja, še vedno velja za vse tiste, ki so dodatek oz. pomoč prejemali do 1. februarja. Drugačna rešitev bi bila namreč po mnenju ministrstva nepravična v tistih primerih, kjer so prejemniki že vrnili izplačani dodatek ali pomoč oziroma kjer je bilo premoženje pri dedovanju zaradi tega omejeno.

Dediči prejemnikov pomoči in dodatka do 1. februarja bodo tako morali prejeti znesek še vedno vračati oziroma se bo dedovanje omejilo za prejeti znesek. Izjema pa bodo dediči, ki so tudi sami socialno ogroženi.