Obrambni minister je ob nekdanjem zbirnem taborišču za izgon ob gradu Rajhenburg pri Brestanici ob 62. obletnici vrnitve iz izgnanstva ter zmage nad fašizmom in nacizmom izgnance označil za prve množične žrtve druge svetovne vojne, država pa jim tega ni priznavala v zadostni meri.

Del svojih pravic in moralno zadoščenje s statusom žrtev vojnega nasilja so po Erjavčevem mnenju izgnanci dobili šele po osamosvojitvi Slovenije.

Povedal je, da ima trenutna vlada pozitiven odnos do prizadevanj društva glede reševanja materialne vojne škode oz. vprašanja vračila nepremičnin. Izgnancem je Erjavec ponudil tudi podporo za reševanje pokojninskih in socialno-zdravstvenih pravic.

Država naj se izreče, kdo je bil žrtev, kdo agresor
Predsednica društva Ivica Žnidaršič pa je poudarila, da so tudi v sedanjem času v društvu presenečeni nad posameznimi spreminjanji zgodovinskih dejstev, zato od vlade pričakuje odgovorno ravnanje, predvsem glede dokončne opredelitve države, kdo je bil med drugo svetovno vojno žrtev in kdo agresor.

Prireditve so se udeležili nekdanji izgnanci, begunci, prisilni delavci in druge žrtve vojnega nasilja. Iz brestaniškega zbirnega centra, ki je bil največje zbirno taborišče za izgon Slovencev, so izgnali 63.000 ljudi. Od tega so jih 45.000 poslali v nemška taborišča, 10.000 na Hrvaško in 7.500 v Srbijo. Okoli 17.000 Slovencev pa naj bi pred izgonom pobegnilo.