Evropska unija (EU) temelji na predstavniški demokraciji, s katero sicer ni nič narobe, a to ni dovolj, je v uvodu na panelu o množičnem sodelovanju in demokraciji poudarila direktorica European Citizen Action Servicea Assya Kavrakova. Raziskave kažejo, da okoli 40 odstotkov državljanov EU-ja ne želi zastopanja, zato se zastavi vprašanje, kako bi vključili vse te ljudi v proces odločanja. T. i. crowdsourcing, podprt s sodobnimi komunikacijskimi tehnologijami, bi bil po njenih besedah lahko rešilna bilka v tem pogledu.

Profesor na Univerzi v Ljubljani in informatik Žiga Turk je na omizju opozoril na preprosto dejstvo, da družbena ureditev že od nekdaj temelji na tem, da ljudi nekdo vodi in jih nadzoruje. Digitalni mehanizmi, kot je crowdsourcing, so po njegovem mnenju lahko rešitev, ne smejo pa prelagati odgovornosti za politično odločanje na ljudi.

Odločitev o brexitu preložena na ljudi
Kot primer takšnega prelaganja odgovornosti je Turk navedel Veliko Britanijo, kjer je vlada odločitev o morebitnem izstopu iz EU-ja prevalila na državljane. Pritrdila mu je Millicent Scott iz britanske Democratic Society, ki je hkrati poudarila, da pri takšnih vprašanjih ni enoznačnega odgovora. "Kompleksne težave zahtevajo kompleksno obravnavo, ki ni mogoča brez ustrezne informiranosti javnosti," je poudarila in opozorila na včasih problematično lastništvo medijev, ki "demokraciji ni ravno v pomoč".

Turk je ob tem na pol v šali dejal, da so ljudje "odvisni od pristranskih medijev, mi pa bi jim dali večjo moč", s čimer so se panelisti strinjali. Zavzeli so se tudi za transparentnost medijskega poročanja namesto omejevanja vpliva medijev.

Zaplet glede Cete v Valoniji
Odločevalci bi se lahko dejavno vključili v t. i. crowdsourcing in tako rešili nekatere njegove pomanjkljivosti, pa je menil predsednik inštituta GoGoreSight Blaž Golob. Institucije se po njegovem mnenju danes ne odzivajo ustrezno, zato je težko pričakovati uspešno delujoč politični sistem.

Izpostavil je primer Valonije, kjer gre zaplet glede podpisa sporazuma Ceta po njegovih besedah pripisati "preprosto pomanjkanju časa, da bi lahko vlada ustrezno komunicirala z ljudmi". Kljub vsesplošni digitalizaciji ne smemo pozabiti na nekatere osnovne mehanizme, kot je debata, je dodal Golob. Tudi Turk se je strinjal, da je šlo v primeru Cete za "neučinkovitost oblasti".

Sodelujoči so se strinjali, da je treba digitalne mehanizme stalno povezovati z "offline metodami", na podlagi katerih je demokracija delovala večino časa svojega obstoja. Spletna dostopnost skoraj vseh podatkov je pri ljudeh povečala strah pred tem, da lobiji odločajo mimo njih, pa je opozorila Yvette Jeuken iz nizozemske organizacije Stichting Netwerk Democratie.