Generalni državni tožilec Zvonko Fišer pred izrekanjem ocen svetuje temeljito branje odločbe ustavnega sodišča. Foto: MMC RTV SLO
Generalni državni tožilec Zvonko Fišer pred izrekanjem ocen svetuje temeljito branje odločbe ustavnega sodišča. Foto: MMC RTV SLO

Čeprav se v medijih napetost med pristojnim ministrstvom, ki ga vodi Vinko Gorenak, in državnim tožilstvom pod Fišerjevim vodstvom pojavlja predvsem v povezavi z (ne)strinjanjem s tem, da delo generalnega direktorja tožilstva opravlja Boštjan Škrlec (tega je na to mesto imenoval nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar), pa Fišer opozarja, da je to le eden izmed zapletov med ministrstvom in tožilstvom.

Napetosti vse od prenosa pristojnosti nad tožilstvom
Fišer je pojasnil, da je t. i. zadeva Škrlec le kulminirala neko stanje, ki se je vzpostavilo, odkar je državno tožilstvo v pristojnosti ministrstva za notranje zadeve. Generalni državni tožilec je kot težavo izpostavil kadrovske zadeve in dejal, da nekateri postopki stojijo, a se o njih ne odloča. V Ljubljani morajo zato odpovedovati glavne obravnave procesov, ker se ne imenujejo novi tožilci, je poudaril.

"Lahko, da gre za averzijo proti meni"
Na vprašanje, ali gre morda za osebno zamero, je Fišer odgovoril, da je treba osebne zadeve pustiti ob strani, čeprav dopušča možnost, da gre "na drugi strani za kakšno osebno averzijo proti njemu".

Kot neustrezno je izpostavil "nenehno komentiranje" ministrstva za notranje zadeve konkretnih, zelo odmevnih kazenskih zadev, kjer ministrstvo nima nobenih pristojnosti. To je Fišer označil kot "boleče" za tožilstvo.

Kako in zakaj je imenovanje potekalo tako, kot je?
Fišer je v oddaji Odmevi, ki jih je vodila Rosvita Pesek, še pojasnil svoj pogled na sosledje dogodkov, ki so vodili do tega, da delo generalnega direktorja tožilstva še vedno opravlja Boštjan Škrlec. Zavrnil je pomisleke, da se je imenovanje zgodilo po ustavljenem razpisnem postopku in le nekaj dni pred padcem Pahorjeve vlade, ter zatrdil, da je bilo imenovanje potrebno, ker je državno tožilstvo pač moralo imeti generalnega direktorja. Dodal je še, da tožilstvo ni tako številčen organ, da bi se za to funkcijo kandidati "prerivali".

Kot je znano, je Fišer Škrlecu dodelil posebna pooblastila, ki mu omogočajo, da še vedno opravlja delo na položaju generalnega direktorja tožilstva, čeprav je upravno sodišče odločilo, da bi moral Škrlec ta položaj zapustiti. MNZ je prav zaradi tega napovedal nadzor, ki pa ga Fišer za zdaj ni dovolil.

V Odmevih je pojasnil, da so razlog proceduralne napake, ki morajo biti popravljene, sicer pa da "ni problema, da se ne bi dalo pogledati", kako je potekalo imenovanje. Dodal je še, da gre za zadnjega iz niza nadzorov, ki jih sam razume kot pritisk na tožilstvo.

Odločbe ustavnega tožilstva, ki naj bi pritrdilo odločitvi, da se tožilstvo prenese pod pristojnost MNZ-ja, ni želel komentirati, ker je še ni dobil, je pa opozoril, da ima z odločbami ustavnega tožilstva izkušnje, zato pred oceno odločitve priporoča "temeljito branje vsebine".

Kaj bo v sredo povedal Gorenak?
V sredo bo svoj pogled na to tematiko v oddaji Odmevi pojasnil minister za notranje zadeve Vinko Gorenak.

Zaostreni odnosi med tožilstvom in MNZ-jem
Zaostreni odnosi med tožilstvom in MNZ-jem