Moja dežela
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.1 od 24 glasov Ocenite to novico!
Jana Vidic
Jana Vidic je novinarka, ki nas tedensko ozavešča o revščini med slovenskimi otroki. Foto: MMC RTV SLO
Kar opažam, je, da se stiske tistih, ki jim ni uspelo dobiti zanesljive in znosno plačane zaposlitve, poglabljajo. Napake socialnega sistema namreč niso bile nikoli odpravljene, kaj šele, da bi bili sistemski ukrepi dodani. In dolgotrajne stiske ljudi hromijo; to niso več isti ljudje kot pred nekaj leti. Te subtilne posledice revščine včasih težko razumejo celo tisti, ki so zaposleni, da jim pomagajo, pravi Jana Vidic. Foto: Radio Slovenija
       Revščino pomembno sooblikuje odsotnost varnosti. To pa sestavlja cela paleta strahov: od tega, kdaj bodo v šoli ugotovili, zakaj ne hodim na ekskurzije in nimam vseh delovnih zvezkov, do strahu, kako bomo plačali elektriko, kdaj nam bodo prišli rubit stvari ali pa nas bodo deložirali. Ta negotovost hromi otroke in starše, razgrajuje družinske odnose in s tem ljudi uničuje. O tem nihče ne razmišlja. In to je zame revščina, četudi morda imajo desetletje star avto. Za statistiko so ti ljudje preskrbljeni!       
 Jana Vidic
false
Uvid, kako zelo so se zmotili in da rastejo v generacijo, ki lahko le sanja o nekaterih »privilegijih« svojih staršev, ima hude posledice. Foto: Radio Slovenija

Dodaj v

"Še 150 otrok čaka na botra. In nove prošnje prihajajo vsak dan"

Intervju z novinarko Jano Vidic
14. november 2016 ob 06:25
Ljubljana - MMC RTV SLO

Pred štirimi leti je Val 202 postal medijski glas Zveze prijateljev mladine Moste—Polje; urednica Nataša Zanuttini se je namreč odločila za podporo njihovemu projektu Botrstvo. In Jana Vidic je še vedno novinarka, ki nas tedensko ozavešča o revščini med slovenskimi otroki.

Jana tako med novinarskimi kolegi najbolje ve, kaj se dogaja na terenu. Obiskala je že več kot sto slovenskih družin.


Jana, tvoje delo je takoj opazilo Društvo novinarjev Slovenije in te leta 2012 nagradilo. Kaj pa danes, še vedno čutiš veliko pozornosti kolegov ali se prej počutiš kot nekdo, ki je precej osamljen v svoji, kot ji tudi sama praviš, norosti?
Nagrade sem bila seveda zelo vesela, ker sem jo bolj kot osebni novinarski presežek razumela in sprejela kot priznanje temu, da smo skrito revščino, posledice zgrešenega socialnega sistema za otroke in družine vztrajno postavljali na medijsko agendo. Če na svoje delo pogledam z nekajletne distance, pa bi rekla, da je prišla bistveno prezgodaj, saj bi jo veliko raje dobila za to, ker bi se po zgodbah temeljito spremenil tako socialni sistem kot razumevanje revščine; predvsem med tistimi, ki o naši usodi odločajo. S kolegi z različnih medijev imam pa dober odnos, a k sreči ni med njimi za področje sociale nikogar tako norega, kar jim v bistvu zavidam.

17. oktober je mednarodni dan boja proti revščini, a niti na TV Slovenija ta tema ni bila posebej izpostavljena; novinarski prispevki, članki so zelo redki tudi sicer. Kako si to razlagaš?
Mediji družbo pomembno sokreirajo, a so hkrati tudi njen odsev. Pogubna dogajanja v medijih v zadnjem desetletju ali dveh se kažejo skozi vse bolj porazno uredniško politiko, ki povzroča »rumenenje« vsebin, s tem pa nižanje novinarskih standardov; ne vem, ali je kateri koli drug poklic izgubil toliko integritete, strokovnosti, etičnosti in neodvisnosti kot naš. S prikritim oglaševanjem, paktiranjem medijev s kapitalom oz. vplivneži vseh vrst, hkrati pa s prekarizacijo samega poklica je tej družbi narejena bistveno večja škoda, kot smo jo sposobni dojeti. Izginjanje družbeno relevantnih tem iz medijev, razumevanje različnosti, solidarnosti, strokovnosti, etičnosti, pomena suverenosti države in institucij je le posledica tega. Ko temu dodamo še vsestransko banaliziranje in krajšanje člankov, prispevkov ali oddaj na račun komercialnosti, na račun hipne všečnosti, je odgovor na dlani: obravnavanje revščine je zgolj en vidik te postranske škode.

V zadnjih tednih so zelo očitna politična preigravanja glede šolskih kosil; precej burno so se nekateri poslanci odzvali na pobudo Združene levice, naj se vsakemu otroku v šoli zagotovi brezplačen topli obrok, češ da nihče v šoli ni lačen. Kako jim odgovarjaš?
Da ne živijo na istem planetu, da ne razumejo realnosti. Ne le, da v zasebnem življenju nimajo stika z vse debelejšim slojem revnih, razočaranih, obupanih, otopelih in nesrečnih: tudi ko iščejo informacije, jih ne iščejo med njimi ali vsaj med ljudmi, ki njihove stiske razumejo, ampak jih iščejo med sebi enakimi: nadrejenimi, po možnosti od prakse odtujenimi opazovalci. Ko jim ti povedo, da je vse v redu, je to zanje to. Koliko šefov, sploh takih, ki imajo usodo zaposlenih povsem v svojih rokah, dejansko pozna stisko podrejenega? Enako je glede brezplačnih kosil: ravnatelj, učitelj ali socialni delavec je v tem procesu odločevalec, od katerega sta otrok in družina odvisna, ne pa zaupnik, kateremu brez zadržkov izpoveš svoje tegobe, sploh če gre za majhno krajevno skupnost. Revni pogosto stiske skrivajo, pa čeprav je lahko na drugi strani zelo veliko srčnih ljudi, ki so jim že pomagali. Stigma je namreč tako velika, da imajo tudi izjemno srčni ravnatelji in socialni delavci, ki jih osebno poznam in bi za njihovo dobronamernost in prizadevnost dala roko v ogenj, težave z detektiranjem resničnega stanja in s pridobivanjem zaupanja.

Zdaj je sicer pri kosilih prišlo do preobrata, a ga vsaj sama nisem razumela kot nenaden uvid ali pa dolgoročno spreobrnitev – razumela sem ga kot nujen kompromis ob razjarjeni javnosti. Upam, da se motim in bodo to dokazali dolgoročni, premišljeni in učinkoviti ukrepi za vse segmente ranljivih in revnih skupin, ne le za otroke, ki pač najbolj sežejo do srca. Obubožanih in razčlovečenih je namreč že ogromno Slovencev.

Vlada Boruta Pahorja je zadala ključen udarec socialni politiki; takrat je bila Anja Kopač Mrak državna sekretarka, danes je ministrica. Je sploh še kaj upanja, če celo socialni demokrati "pozabijo", da v svojem volilnem programu čislajo socialno državo, če takratni premier postane celo predsednik vseh državljanov, torej tudi revnih?

Vsi trije takratni najodgovornejši ljudje za sprejete spremembe niso prav z ničimer odgovarjali za to veliko strokovno napako. Karierno so celo napredovali. Zakaj? Ker odgovornosti od njih nihče ni niti zahteval, še najmanj javnost, mediji, prizadete skupine. Ne le socialni demokrati, nobena stranka ne izvaja svojega programa; volitve se odločajo na podlagi všečnosti, elokventnosti, koketiranja s kamero, z nekaj »sreče« stopi v ospredje kakšna vsiljena tema, kot so begunci, ali kakšen nepomemben domači škandal, ne pa vsebina, strategije, resnično pomembni cilji za državo.

Odgovor na vprašanje, ali je kaj upanja, je, da če smo kot narod pripravljeni v sekundi pozabiti na vse posledice njihovih minulih odločitev (pa tudi ne-odločitev) za nekaj populističnih predvolilnih floskul, plebejskih poz in praznega besedičenja, vseskozi všečno prilagojenega nezahtevni javnosti, hkrati pa privoliti v politiko brez stika z realnostjo in resničnimi potrebami ljudi oz. brez hrbtenice pri res pomembnih temah, potem ... Nikomur, ki si gradi svojo politično kariero, ne zamerim, da dela, kar pač dela. Toda vseskozi in vsakič se je ob tem treba opomniti, da imamo tako stanje predvsem zato, ker ga s svojo pasivnostjo, površnostjo in brezbrižnostjo dovoljujemo sami. Politiki in prikoritniki so le posledica.

Kaj najpogosteje slišite iz otroških ust?
Stisko, ker so neenaki z drugimi, razslojevanje, sploh ko postanejo najstniki, občutek stigmatizacije na vseh ravneh, vse pogosteje pa tudi občutek krivde, ker staršem ne morejo pomagati in se zaradi lastnih potreb čutijo kot dodatno breme družinskemu proračunu. Mnogi so prehitro odrasli, nemalo med njimi jih dela, stisko izražajo z agresijo ali apatijo vseh vrst. Strah me je, v kakšne ljudi bodo zrasli.

S tem šolskim letom so v sklopu projekta Botrstvo ustanovili Dijaški sklad; za pomoč pri sofinanciranju bivanja v dijaških domovih, nakupu nujne opreme, plačilu obveznih ekskurzij. Nekateri dijaki so namreč delali celo ponoči ali pa kar opustili študij. Trenutno pomagajo 80 z različnih koncev Slovenije.

Vsak ponedeljek ob 10. uri zjutraj nas na Valu 202 spomnite na najbolj prezrt družbeni sloj; pred kratkim smo lahko slišali, da toliko lačnih otrok, kot jih je bilo letos na letovanjih, še ni bilo. Je vedno huje?
Po statističnih podatkih ne. A statistika je res lahko zavajajoča, sploh, ker pri nas ne upoštevamo razpoložljivega dohodka družine, pač pa absolutnega. Če denimo samohranilka z minimalno plačo in z dvema zdravima otrokoma brezplačno živi pri svojih bogatih starših, lahko minimalna plača z otroškimi dodatki in morebitno preživnino omogoča povsem spodobno življenje. Če taista gospa z isto plačo plačuje 400 evrov najemnine za enosobno stanovanje, ima bolnega otroka, ki zahteva posebno dieto, zraven pa mora nepokretnemu očetu doplačevati oskrbnino v domu, pa je pred nami kmalu družina, ki so jim na vodi kuhani makaroni ali riž stalnica na mizi. A tega nihče ne upošteva, socialni transferji so v obeh primerih enaki. Brutalna in nepremišljena ugonobitev socialnega dela, ki jo je "v imenu pravičnosti" spodbudila socialna reforma leta 2012, pomeni, da socialnega dela v pravem pomenu besede skorajda ni več.

Kar opažam, je, da se stiske tistih, ki jim ni uspelo dobiti zanesljive in znosno plačane zaposlitve, poglabljajo. Napake socialnega sistema namreč niso bile nikoli odpravljene, kaj šele, da bi bili sistemski ukrepi dodani. In dolgotrajne stiske ljudi hromijo; to niso več isti ljudje kot pred nekaj leti. Te subtilne posledice revščine včasih težko razumejo celo tisti, ki so zaposleni, da jim pomagajo.

Verjamete, da bomo kdaj še tako socialno občutljivi, kot smo bili v prejšnji državi?Težko sodim o dejanski socialni občutljivosti takrat, ker sem bila še otrok. Pa vendar: v resnici smo se sošolci bolj kot po imetju razlikovali po osebnostnih značilnostih – nihče ni bil izločen zaradi znamke obutve, oblačil, še manj zaradi znamke avtomobila, pravzaprav je bilo vseeno, če so ga sploh imeli. Prevoz za delavce je imela organizirana vsaka večja tovarna, enako tudi malice, počitniške zmogljivosti, pomoč pri ozimnici ... Nihče, ki je bil zaposlen, ni bil pod pragom preživetja, nihče ni med odmorom za malico tekel po paket k humanitarni organizaciji. Zdaj pa v tako stisko država peha svoje lastne zaposlene, nekaj deset tisoč jih s plačo javnega uslužbenca ne more preživeti!

Lastne hiše so si, tudi brez "znamenitih" kreditov, lahko sezidali ljudje z nizkimi plačami, celo upokojenci. Stanovanja so bila dostopna večini zaposlenih, večina za delo sposobnih ljudi je zaposlitev tudi imela. Če karikiram, so ljudje dlje časa čakali na nakup avta pri Zastavi kot na to, kdaj bodo lahko dobili v najem stanovanje pri svoji tovarni. Odhod v pokoj ni pomenil socialne smrti zaradi neposrednega prehoda pod prag revščine, ljudje so si s pokojninami lahko plačevali celo bivanje v domovih. Zdravstvene storitve, kakršne so pač takrat bile, so bile dostopne vsem. Koliko zaposlenih in upokojencev si danes lahko plača nov zobni vsadek?

Nikakor ne mislim, da takrat ni bilo revščine, še manj, da ni bilo krivic ali da je bil sistem vreden objokovanja v vseh pogledih. Vendar pa je z vidika socialne varnosti v primerjavi s sedanjim večini običajnih ljudi dajal trdnejše temelje za varno življenje.

Zadnje poročilo OECD-ja dokazuje, da smo tudi v primerjavi z drugimi članicami kot država s svojimi državljani neprimerno manj socialni in solidarni. Kako debel je torej sloj, ki živi sedaj bistveno kakovostneje, in kako tisti, ki se ugreza pod težo kreditov, stigme, sramu, stisk?

Kaj sploh pomeni – biti reven?
Mnogo bolj kot merljivo gostoto predmetov na človeka ali višino prihodka in premoženja na družinskega člana to razumem kot lasten občutek vrednosti in varnosti. Računalnik, novi mobilni telefon ali dizajnerska oblačila, denim,o otroku ne dajejo skoraj nobene dodane vrednosti pri sami kakovosti njegovega življenja, kar zelo dobro vemo iz svojega otroštva, a žal je družba oblikovana tako, da predmeti, premožnost skoraj povsem določajo zanje izjemno pomembno pozicijo med vrstniki. Kar imaš, kar si lahko privoščiš, kar lahko kupiš, to te definira! Podatki o razslojevanju otrok v šolah na podlagi socialnega statusa so zame eni najpresunljivejših.

Poleg tega revščino pomembno sooblikuje odsotnost varnosti. To pa sestavlja cela paleta strahov: od tega, kdaj bodo v šoli ugotovili, zakaj ne hodim na ekskurzije in nimam vseh delovnih zvezkov, do strahu, kako bomo plačali elektriko, kdaj nam bodo prišli rubit stvari ali pa nas bodo deložirali. Ta negotovost hromi otroke in starše, razgrajuje družinske odnose in s tem ljudi uničuje. O tem nihče ne razmišlja. In to je zame revščina, četudi morda imajo desetletje star avto. Za statistiko so ti ljudje preskrbljeni!

Še en vidik je močno spregledan: pričakovanja. Zdaj postajajo starši že tudi ljudje iz generacije, odraščajoče v najbolj evforičnih časih slovenske osamosvojitvene eksplozije, ki so (upravičeno) pričakovali, da jih s trudom, pridnostjo in prizadevnostjo čaka lepša prihodnost – kot je njihove starše. Uvid, kako zelo so se zmotili in da rastejo v generacijo, ki lahko le sanja o nekaterih »privilegijih« svojih staršev, ima hude posledice. Nezaposlenost, ubijalski krediti, nesposobnost zagotoviti preživetje otroku pehajo ljudi v stanje, podobno žalovanju: ko ob tem ne obstaja nič drugega in nič drugega ni pomembno kot to, zakaj ne morem dobiti službe, zakaj ne morem zaslužiti, kaj je narobe z mano, da nimam. Si predstavljate, kako kakovostno starševstvo lahko nudijo svojim otrokom v takem stanju?

Špela Kožar, TV Slovenija
Prijavi napako
Komentarji
Machete
# 14.11.2016 ob 07:21
Čestitam vsej politični garnituri. Največje čestitke pa gredo vsem, katerih prikoritne, brezčastne face gledamo že 25 let.
Tudi to je vaše ogledalo. Kaj šele tisoči najbolj sposobnih, ki so siti vaših nesposobnosti in pritlehnosti ušli v tujino.
Vi se pa še igrajte partizane in domobrance.
meimei
# 14.11.2016 ob 07:25
A iz skupine "Za otroke gre" pomagajo kaj? Tako vneto protestirajo, se borijo za družine ob tem pa spregledajo revne otroke.
BepaJoseph
# 14.11.2016 ob 07:16
Rešitev teh problemov stane manj,kot je bila parska izravnava pri dokapitalizaciji bank...
Krimsky
# 14.11.2016 ob 07:29
Prejšnji sistem, ki je nudil osnovno človeško dostojanstvo večjemu delu prebivalstva od sedanjega – za nekatere ni bil psihološko sprejemljiv.
~
Dušil je podjetnost, tekmovanje, ... nekateri niso mogli dokazati, da so boljši od drugih.
~
Danes lahko tekmujejo do mile volje in se vzpenjajo po lestvici najbogatejših ...
pajcevina984
# 14.11.2016 ob 08:16
Jaz pa se ob vseh teh botrst vih sprašujem kakšno in kolikšno vlogo ima pri vsem tem Ministrstvo za delo, družino, socialo in enake možnosti......, nemara bo na moje vprašanje odgovorila, kar sama ministrica dr. Anja Kopač Mrak. Človek težko razume, da je podpora revežem Ministrstva tako majhna, tako skromna, da mediji venomer trkajo na dobra srca ljudi, ki imajo še kaj pod palcem, da se usmiljo naših najmlajših, ki so pogosto lačni, brez sredstev za življenje. Ministrstvo pa modro molči. Danes ob 20.00 je oddaja TV tednik, oddaja, ki je pogosto odraz realnega stanja revščine v Sloveniji, oddajo toplo priporočam vsem uslužbencem na Ministrstvu za delo, družino, socialo in enake možnosti...... in naj za božjo voljo storijo več, naj pogledajo resnici v oči, naj ukrepajo, naz izkoreninijo revščino zlasti med otroki v Sloveniji - v obratnem primeru takega Ministrstva ne potrebujemo več.
Geres*
# 14.11.2016 ob 07:37
Jaz pa ne vem več, kaj si mislit. Pač, človek sklepa po lastnem okolju. In jaz v lastnem (podeželskem okolju) takih otrok skoraj ne vidim.

Vidim pa kako hodijo iz Karitasa po hišah ponujat pakatete pomoči, ker so pred tem, da jim poteče rok uporabe. In hodijo gladko pa vseh hišah, nekateri celo vzamejo ta paket, drugi jih odslovimo z besedami, da če v našem okolju ni pomoči potrebnih, naj pakete pošljejo drugam, kjer jih bodo veseli. Pa izvemo, da če jih sedaj pošljejo drugam, potem bodo tudi drugo leto dobili manj sredstev in kaj če se pojavi pomoč? Skratka trapast sistem.

Vidim tudi tiste otroke, ki imajo to nesrečo, da so se rodili staršem, ki se jim ne da delat (pa magar za minimalca). Z raznimi oblikami pomoči dobijo več, kot bi zaslužili (otroški dodatki, štipendije, brezplačni vrtci, socialna stanovanja), pa jim nikoli ni dovolj. Vedno jočejo. Na koncu meseca imajo več kot tisti, ki hodijo delat. Je pa seveda vprašanje, kaj od teh socialnih prihodkov, ki bi jih brez otrok ne prejeli, pride do otrok.

Zato bi morali enkrat za veselj ukiniti otroške dodatke in jih preusmeriti v direktno pomoč otrokom - ne pa denar, s katerim razpolago starši. Država bi tako npr vsem plačala vrtec (otrokom tistih, ki hodijo delat celodnevno varstvo, drugim do vključno kosila). Prav tako bi vsem plačala kosilo v šolah in sodelovanje v enem krožku. Ukinila pa bi otroške dodatke kot izplačilo na račun staršev. Ker sedaj se določena skupina ljudi dobesedno preživlja na račun otrok, otroci pa so še zmeraj v pomanjkanju.

O tem, kdo ima pri nas več, tisti ki dela ali tisti, ki leži doma, pa si lahko preberete na spodnjih dveh povezavah:

http://www.zasavc.net/zasavje-novice/se-sploh-splaca-delati/
https://www.rtvslo.si/slovenija/zakaj-nas-sistem-denarne-socialne-pomoci-revne-drzi-v-primezu-revscine/380622

Oprostite, vsaj kar se brezposelnih tiče, država denarja nameni dovolj. Ne nameni pa ga dovolj za tiste otroke, katerih starši gagajo za minimalca. Za te pa verjamem, da težko preživijo. Ampak te navadno ne jokajo po televiziji.
seba goričan
# 14.11.2016 ob 10:16
vidim, da se je Trump odrekel colngi,ker jo itak ne potrebujeje in menim, da je to lepa gesta...me pa zanima oziroma muči, kdaj se bodo delu plače odrekli v stranki kom. združene levice....kolikor se spomnen se je omenjalo nekaj o plačah poslancev na minimalca....
IchIch
# 14.11.2016 ob 19:38
Naj še jaz povem, kaj mislim.
V Sloveniji imamo davek na delo !!! med najvišjim na svetu.Ogulijo nas do krvi. Ker še ni zadosti, imamo tedne solidarnosti za popolnoma kompromitirani Rdeči križ, ob čisto vsakem izrednem dogodku se trka na našo vest in sočutje etc. Zbiramo, pomagamo, dajemo - kar je sicer popolnoma prav, mi gre pa na živce, da za marsikaj ni sistemsko poskrbljeno tako kot bi moralo biti. Kao ni denarja.
Lažnivci. Samo stroške za mobije naj ukinejo cca 5o.ooo gobcačem - naprimer. Pa še bi se kaj našlo.
Otroke pa športat in vzgajat.
vnk
# 14.11.2016 ob 14:56
In mojega komentarja ni več. Kaj vas je zbodlo, da sem omenil pol milijona vreden projekt za eno leto, ki bo le za 20 ilegalnih mladoletnih Afganistancev? Ali moti to, da pljuvam čez Mirovni Inštitut, ki sedi tudi v programskem svetu RTVja? Dragi RTVjevci, lahko mirno vi začnete spraševati vlado, zakaj takšni izdatki, zakaj tudi recimo letos že 580 tisočakov za Mirovni Inštitut.

Zakaj se ne pogovarjamo o vseh teh nevladnih organizacijah, ki se napajajo iz javnega proračuna in prodajajo meglo, ter hkrati lobirajo svoje interese? Prva prioriteta bi morala biti sociala za Slovence pa nujno potrebne stvari kot je infrastruktura, potem pa se lahko pogovarjami o takšnih hobi projektih. Ampak tudi vi novinarji nosite delež krivde, ker vam je pomembneje poročati o Trumpu.
juk
# 14.11.2016 ob 11:39
Lahko, prosim, navedeš 3 (ali 5) alinej, kaj naj država konkretno počne »da ustvarja te dokazano najboljše pogoje«?

Jaz nisem govoril o dokazano najboljših pogojih. Jaz sem govoril o ustvarjanju pogojev za tvoj osebni razvoj. Torej potem pa je na tebi. Torej če delo je pa ga nočeš vzeti, posledično si reven, ti ni država kriva za to. Čeprav nekateri to predpostavljajo. To da so otroci lačni in nepreskrbljeni je v prvi vrsti krivda in sramota staršev, čeprav vsi pljuvate državo. Seveda ne govorim o družinah kjer je zraven bolezen, smrt starša itd. Če imaš pa 2 krat po 2 zdravi roki in si opravilno sposoben (večina ljudi) potem si pač sam kriv za stanje v katerem si.
RJSlo
# 14.11.2016 ob 10:35
Nihče, ki je bil zaposlen, ni bil pod pragom preživetja, nihče ni med odmorom za malico tekel po paket k humanitarni organizaciji.
---------------------------------------
No ja. Če gospa tega ni doživela še ne pomeni, da to ni obstajalo.
juk
# 14.11.2016 ob 10:26
Če vzpostavimo sistem 'vsak zase' – se hitro sprevrže v sistem 'vsak proti vsakomur'.
Človeške skupnosti vseh časov na vseh poldnevnikih pa segajo daleč preko tega plenilskega principa, odnekdaj skrbijo za svoje najšibkejše člane. Tudi na osnovi naslednjega razmisleka: »Vsak od nas se lahko kadarkoli znajde v kateremkoli položaju, zato mora biti že vnaprej poskrbljeno za vse te položaje ...«


Sistem kjer država ustvarja pogoje in vsak izkorišča le te je dokazano najboljši za razvoj družbe in posameznika. Tak sistem imajo prav vse razvite države na tem svetu. Reče pa se mu odgovorno življenje.
aristotel
# 14.11.2016 ob 10:11
Kostrunovi zdravniki bodo pozrli malice in kosila lacnim otrokom.
genniuuss
# 14.11.2016 ob 08:35
dobr bi blo videt kolk in kakšne plače imajo vsi ki so zaposleni v projektu botrstvo z vsemi honorarnimi delavci pa nam bo bolj jasno komu so namen.
tanj
# 14.11.2016 ob 08:13
Geres*, podpis. V tej skupini je ogromno nefunkcionalnih in neodgovornih ljudi. Ne pravim, da so taki vsi, jih je pa ogromno. In kar precej ''kalkulantov''. Govorim seveda o starših, ne o otrocih. Ti so potem ujeti v tako situacijo, ne po lastni krivdi. Videno na lastne oči.

Ampak vsak, ki v življenju ima standard, ki mu to dopušča, lahko s svojim denarjem razpolaga kakor hoče. Zato darovanju za te skupine ne oporekam. Hkrati priznavam, da gre iz moje strani prispevek za ''socialno ogrožene'' zgolj kot obvezen odtegljaj pri plači.

Prostovoljno pa gre iz moje strani pomoč za družine, katerim se je v življenje prikradla huda bolezen. Pri starših, še huje pri otrocih. To je tista skupina, ki največkrat dejansko ne more sama reševati nastale situacije. In preko čim bolj direktne linije: TRR s točno določenim namenom, SMS s točno določenim ciljem. Saj pravim, vsak na tak način, kakor se mu zdi najbolje.
HariL
# 14.11.2016 ob 08:02
Pa vseeno je bogokletno povedati, da je bil prejšnji sistem boljši. Takoj ti začnejo metati pod nos krivice, ki so se takrat tudi dogajale. Seveda se so. Ampak ljudje se niso bali za svoje preživetje, medčloveški odnosi so bili neprimerno boljši. Sosed je bil sosed, sedaj je le bežni znanec.

Svet vodijo bogati in ti rabijo kapitalizem, ker ta najboljše omogoča izkoriščanje srednjega in nižjega sloja.

Jaz sem za to, da VSI otroci, ne samo najrevnejši, dobijo malico in kosilo brezplačno. Vsi brez razlike. In boli me, ko se otroci staršev, ki mislijo da so nekaj več, sprenevedajo in zmrdujejo nad kosilom, ki ga dobijo v šoli. Doma nismo med najrevnejšimi, a otrok v šoli mora jesti in to vse. Ni treba polizati krožnika, če določena hrana ne leži, a vsaj malo je treba pojesti vsega.

Sistem socialne pomoči je napačno naravnan. Morala bi se določiti zmožnost družine, se določiti POŠTENA socialna pomoč in konec. Potem smo pa vsi enaki. Sicer spet pride do nepravilnosti.

Zato tudi ideja univerzalnega dohodka ni tako napačna, verjetno je edini možen način dostojnega preživetja človeštva.
Geres*
# 14.11.2016 ob 10:35
Krimsky:

jaz se čutim dolžna poskrbeti za tiste, ki zaradi bolezni ne morejo delat. Za te, za nedoločen čas. In verjamem, da sedaj za njih ne poskrbimo primerno.

Za ostale pa za neko določeno obdobje, jim pomagati, da se poberejo. Ne pa da jim dam socialno pomoč, ki presega prihodek, ki bi ga zaslužili z delom in da ga bodo prejemali dokler otroci ne zrastejo. To se pa ne čutim dolžna. Za otroke je seveda treba poskrbeti, ker niso sami krivi, da so se znajli v taki situaciji. Ampak zato se pomoč nameni direkt za plačevanje vrtca, malic in zvezkov..., ne pa na račun staršev.
Geres*
# 14.11.2016 ob 09:07
@tanj: se v celoti strinjam.

Jaz sem tri leta v firmi zbirala denar za botrstvo. Sedaj sem se malo "umirila". Tudi jaz darujem za bolne, ne glede na to, ali gre za otroka ali ne. Ker miloščina, ki jo država nameni ljudem, ki so hudo zboleli in se bili prisiljeni invalidsko upokojiti brez konkretne delovne dobe, je pa za znort. To je problem. Po moje bistveno večji, kot pa nezmožnost participacije na enem krožku ali dopust na morju.
malikaliber
# 14.11.2016 ob 06:43
"Pravljìčna: dežela, ta naša Zlovenija. Naše državnike je lahko sram.
tr4nsy
# 14.11.2016 ob 14:07
rtv slo prispeva k temu, resnica, ki njim ustreza je v redu, laži ki njim ustrezajo spremeniti v resnico in nič bat za čudovito prihodnost teh "ljudi"
stanje, ki ga na rtv kritizirajo, izvira ravno iz načina delovanja njih samih
tanj
# 14.11.2016 ob 13:09
Relativne revščine se ne da izkoreniniti. Niti teoretično, niti praktično.
SF0100
# 14.11.2016 ob 11:45
mene pa zanima kako lahko RTV z javnim denarjem (in v javnem predvajanju) FAVORIZIRA zgolj 1 dobrodelno ustanovo.

Pomojem bi morali narediti nek poziv in bi se nanj lahko prijavile tudi drugi dobrodelne ustanove.
Moramo vedeti, da vsa ta zastonj reklama omogoča širjenje njihove ideje in ne idej drugih.

Tukaj bi bilo lepo, če bi kakšen pravnik to pogledal.

Še ogromno je ljudi, ki niso zajeti v medijske akcije pa potrebujejo pomoč. pa se jih ne sliši, ker vsi lapajo samo o BOTRSTVU.
joutsenlaulu
# 14.11.2016 ob 11:02
Organizatorjem botrstva predlagam, da poskusijo nove botre dobiti med tistimi, ki postavajo pred ginekološko kliniko v LJ in izvajajo psihično nasilje nad ženskami s pozivi proti splavu. Če jih tako skrbi za zarodke, kako jih mora šele skrbeti za lačne otroke. Gotovo bo vsak z veseljem postal boter vsaj enemu, če ne več otrokom. Prošnje naj redno naslavljajo tudi na Primcovo združbo, oni so ravno tako zelo zaskrbljeni za otroke in bodo se bodo po mojem kar tepli, kdo bo prej pristopil k botrstvu.
zvit kot presta
# 14.11.2016 ob 09:45
V prvi vrsti je za svoje življenje odgovoren vsak zase, oziroma starši za svoje otroke. Države ni nadomestni starš ali blagajnik. Ljudje moramo sami poskrbeti zase in za svoje. Država se je dolžna v direktno financiranje posamezniku vključiti zgolj v izrednih razmerah, ko je ogroženo zdravje in življenje državljanov. Na pa, da država s svojim soc.sistemom dobesedno vzdržuje določen nivo revščine in revnih ljudi. DRŽAVA JE NAMENJENA TEMU, DA VZPOSTAVLJA POGOJE S POMOČJO KATERIH BOMO POSAMEZNIKI LAHKO SAMI POSKRBELI ZASE.
Anar Hija
# 14.11.2016 ob 07:18
#OdstopAKM
zvit kot presta
# 14.11.2016 ob 15:11
Simba,

Kje v SLO otroci nimajo za jest in oblečt? To bi pa res rad videl. Res je, da nimamo vsi enako, vendar na območju SLO že dooooolgooo nihče ne strada (neprostovoljno) in umira od lakote. Tudi nihče ne hodi naokoli (neprostovoljno) nag, ...

Slovenci smo nadpovprečno bogati ljudje z enim največjih življensjkih standardov na svetu, če je tebi to všeč ali ne. Je pa res, da smo en najbolj zoprnih in nezadovoljnjih narodov. Nič nam ni po godu un vse samo kritiziramo.
Krimsky
# 14.11.2016 ob 10:23
@ zvit kot presta

Tvoj post bo marsikomu všeč ... predvsem seveda tistim, ki jim je zneslo, da so 'sami' poskrbeli zase.
~
Države v razmerah, kjer bi vsak skrbel zase, sploh ne rabimo ... zato se država tudi načrtno razgrajuje. Zakaj bi pa tisti, ki so uspešno poskrbeli zase – prispevali en sam cent v državni proračun in s tem podpirali 'lenuhe'? »Ne damo, ... brezdelnežem ne damo niti enega samega centa!«
~
Državi kljub temu še pripisuješ neke dolžnosti – »vzpostavljanje pogojev ...«.
A lahko, prosim, bolj podrobno razložiš, kaj to pomeni?

• ali mora država vsem zagotavljati delo? (po tvoje si ga mora vsak sam)
• obvezno šolanje? (po tvoje morajo starši skrbeti za otroke)
• zdravstveno varstvo? (po tvoje si ga mora vsak plačevati sam)
• nacionalno pokojnino? (pa kaj še, vsak si mora sam privarčevati za starost...)

Če vzpostavimo sistem 'vsak zase' – se hitro sprevrže v sistem 'vsak proti vsakomur'.
Človeške skupnosti vseh časov na vseh poldnevnikih pa segajo daleč preko tega plenilskega principa, odnekdaj skrbijo za svoje najšibkejše člane. Tudi na osnovi naslednjega razmisleka: »Vsak od nas se lahko kadarkoli znajde v kateremkoli položaju, zato mora biti že vnaprej poskrbljeno za vse te položaje ...«

Še živali ne ravnajo po principu »vsak zase«.
lightning.si
# 14.11.2016 ob 16:00
gospa, ki se tako bori za otroke, bi morala vprašati vlado, zakaj revnim slovenskim otrokom ne nameni sredstev, ki jih brez težav zagotavlja za ilegalne migrante? so le ti več vredni kot slovenski reveži?
anny22
# 14.11.2016 ob 15:18
zvit kot presta ima prav. Naša država SODI med 7% najbogatejših držav na svetu. In vedno ko slišim o lačnih otrocih, se vprašam, pred koliko časa je kdo umrl od lakote. 50, 100 let?
Velik del pasivnosti ljudi, ki prispeva k revščini, gre na račun zgoraj opevanega bivšega sistema, ki je ljudi pripravil do tega, da ne zmorejo in nočejo poskrbeti zase. Tu je treba začeti, ne z botrstvom...
Murko
# 14.11.2016 ob 14:51
Pomagaj si sam... tole botrstvo je kr neki.
tr4nsy
# 14.11.2016 ob 14:18
rtv slo resnico, ki njim ustreza podpirajo, laži ki njim ustrezajo spreminjajo v resnico. Vse za dobro njih samih, ne za to za kar kažejo da se borijo
stanje, ki ga kritizirajo, je posledica njihovega delovanja
zvit kot presta
# 14.11.2016 ob 13:02
ČESA SO LAČNI OTROCI V SLOVENIJI? Hrane, ljubezni?In kakšna je ta lakota? Ali govorimo o lakoti (kot v nerazvitem svetu), ali zgolj o o tem, da nekateri otroci pri nas nimajo najsodobnejšega mobilnega telefona, najmočnejšega interneta, najmodnejšie bunde, .....
Resnično pretiravate z lakoto in revščino v Sloveniji. A se sploh zavedate, da naša država sodi v krog najbogatejših držav na svetu?
ginza
# 14.11.2016 ob 11:45
Po Primc za njih poskrbel.
Gorenc1
# 14.11.2016 ob 10:25
Slovenija plača letno cca 1,3 milijarde evrov za obresti, ki so jih "socialno" čuteče vlade najele za plačilo javnega sektorja, raznoraznih privilegirancev in pokrivanje bančne luknje, ki so jo skopale rdeče politične elite. Torej 1,3 milijarde pomeni 100 000 nakazil po 13 000 evrov. Se spomnite, kako je Alenka reševala Slovenijo pred evropsko trojko in kako je Pahor tekel za francosko nemškim vlakom? In, pomislite koga ste obkrožili na volitvah!
ivanl
# 14.11.2016 ob 08:49
Bravo @Geres*
Še to: Naj v vladi prejemajo denar iz botrstva, pa naj otroci dobijo kar jim pripada.
ABADON
# 14.11.2016 ob 08:20
Nek Primc eno pismo v RKC poslje. 150 otrok?
Malamalca.
Sandalovina
# 14.11.2016 ob 12:06
Kako lep bi lahko bil ta svet, če v njemu v 21 stoletju ne bi bilo lačnih otrok in ljudi, ki stradajo. Brez veliko napora bi ta cilj že bil dosežen, če človek ne bi bil tako sebičen in bi znal deliti z
drgimi.
joutsenlaulu
# 14.11.2016 ob 11:08
Pa še to. Duhovščina se lahko v prid otrokom odpove prispevkom, ki jih davkoplačevalci plačujemo namesto njih, pa bo takoj na voljo če en lep kupček denarja: https://www.rtvslo.si/slovenija/duhovnik
i-imajo-nizke-pokojnine-del-prispevkov-pa-lahko-placa-drzava/287137
QUENDI
# 14.11.2016 ob 10:51
......Vlada Boruta Pahorja je zadala ključen udarec (on že davno prej levici.....moja op) socialni politiki; takrat je bila Anja Kopač Mrak državna sekretarka, danes je ministrica......predsednik bi lahko posnemal Trumpa - ali pa se reklamiral kot boter stoterici prihodnjih volivcev......
viljemmm
# 14.11.2016 ob 10:43
Če me spomin ne vara, je šolski minister, dr. Zver tik pred koncem mandata želel uvesti topli obrok za vse učence in dijake. Potem sta prišla Pahor in Mrakova in to v kali zatrla. Ampak tega se ne sme omenjati, kajne gospa novinarka Vala 202!
juk
# 14.11.2016 ob 10:38
Ljudje smo družbena bitja in zato si vedno pomagamo med sabo. Vendar ima vse svoje meje. Sploh pa je omenjanje prejšnjega sistema popolnoma nekorektno.
anny22
# 14.11.2016 ob 10:03
Otroške dodatke je potrebno oblikovati drugače, ker je veliko otrok narejenih brez pameti ali z direktnim namenom - oprostite - da se starši šlepajo nanje, otroci pa dobijo bore malo ali nič. Tudi botrstvo je mimo, dokler otrok sam ne razpolaga z denarjem. Če ga hoče dati starim ali ga zapraviti zase, njegova stvar.
Simba
# 14.11.2016 ob 13:31
zvit ko presta: "ČESA SO LAČNI OTROCI V SLOVENIJI? Hrane, ljubezni?In kakšna je ta lakota? "

Nimajo za oblečt in dejansko nimajo kaj za v usta dat. Bo zadost natančno zate?
A ti sploh veš, da lahko dobiš manj kot minimalca (neto izplačilo)?

"da naša država sodi v krog najbogatejših držav na svetu"
Samo smejim se lahko. Ja, po stroških in davkih smo definitivno med prvimi.
Po prihodku so nas prehitele že skoraj vse države iz vzhodnega bloka. Ti in tebi podobni pa še kar lapate o stvareh ki so bile 25 let nazaj (kao najbolj razviti od bivših komunističnih držav).
Zbudi se in povohaj gnilobo!

Žalostno je, da se sploh moramo pregovarjati na temo HRANE ZA OTROKE!!
Država je zmetala v banke 10 miliard, vi pa d*ekate zaradi hrane?! HRANE!!
juk
# 14.11.2016 ob 12:02
ME pa preseneča da je toliko lačnih otrok. Ko je bila desna vlada ste vsak dan polnili stolpce o lačnih otrocih in krivdi grde desne vlade. Danes pa ste popolnoma spremenili retoriko
Krimsky
# 14.11.2016 ob 11:06
@ juk

Sistem kjer država ustvarja pogoje in vsak izkorišča le te je dokazano najboljši za razvoj družbe in posameznika.
~
Lahko, prosim, navedeš 3 (ali 5) alinej, kaj naj država konkretno počne »da ustvarja te dokazano najboljše pogoje«?
Mindmaster
# 14.11.2016 ob 10:07
Model povojne socialne drzave je propadel. Razvite drzave se od njega oddaljujejo, v Sloveniji pa je to se vedno kljucni del programa politicnih strank.

Prihodnost urejene drzave bo taka: temeljni dohodek nekje pri tretjini povprecne place, odprava vseh vstopnih/izstopnih ovir na/z trg(a) dela, prosta izbira ponudnika javnih storitev. Dlje kot se bo vzdrzevalo drzavne monopole, bolj boste revni.
Geres*
# 14.11.2016 ob 09:58
zvit kot presta: tako je. Ko se država preveč umešava, ni nič dobrega. Ljudje se morajo sami borit. Sedaj pa država za socialne izdatke nameni precej sredstev, ker pa jih tako razprši, tisti, ki so v hudi situaciji (razne bolezni, nenadne smrti in izpad prihodkov) dobijo premalo.

Pomoč bi morala biti časovno omejena, da se izkoplješ iz težav. Pustimo ob strani invalide. Oni v tem sistemu tako ali takonajbolj nasrkajo. Ampak da oseba ali družina z zdravimi/za delo sposobnimi starši dobi doživljenjsko pravico do bivanja v socialnem stanovanju? Kaj smo nori?
aristotel
# 14.11.2016 ob 07:47
Cmerarjeva dolznost je biti boter vsem otrokom.
Kontakt

Zgodb ljudi, ki se znajdejo v stiski, je vedno več. Zaupajte nam svojo.

 

Če želite pomagati družinam v stiski:

 

Prejemnik:

 

ZPM LJUBLJANA MOSTE POLJE

 

Proletarska 1, 1000 LJUBLJANA

 

IBAN: SI56 3300 0000 1303 865

 

BIC:HAABSI22

 

KODA NAMENA:CHAR

 

SKLIC: 00 546

Videonovice
Hitra pot do denarja 00:06:10, 05.12.2016
Pomagajmo! 00:07:56, 28.11.2016
Služba, ki ni služba 00:10:24, 21.11.2016
Maribor 2016 00:10:19, 07.11.2016
Revni otroci - zadnji v vrsti 01:17:30, 02.11.2016
Brezplačno kosilo 00:10:10, 17.10.2016
Neenakost v šolskih klopeh 00:53:46, 16.06.2016
Delaj, trpi, molči 00:54:17, 09.06.2016
Darja Zaviršek 00:26:26, 07.10.2015
Bregant: Možgani in revščina 00:08:15, 18.05.2015
POD MOSTOVI, dokumentarni film

Revščina je v Sloveniji še vedno tabu; politiki o njej ne želijo govoriti, mediji o njej le redko poročajo. Čeprav obstajata 2 Sloveniji. Zato v dokumentarnem programu TV SLO nastaja film »Pod mostovi« , ki bo premierno predvajan januarja 2017. Da nevidno končno postane vidno. Z zgodbami državljanov, ki se vsakodnevno borijo za ohranitev lastnega dostojanstva, z mnenji strokovnjakov, ki opozarjajo na nujnost zakonskih sprememb. Skoraj ni vlade, ki od osamosvojitve ne bi pripomogla k sistemski revščini.

Citat

"Tisti, ki imajo denarja na pretek, nikoli ne pozabijo braniti svojih koristi."


Thomas Piketty (Kapital v 21. stoletju)

Številke govorijo

UPOKOJENCI:
- Pod pragom revščine živi 16% upokojencev ali skoraj vsak peti.
- Od 78.000 upokojencev pod pragom revščine jih je kar 55.000 žensk.
- 13.000 jih prejema pokojnino, nižjo od 300 evrov.
- 3.000 jih prejema pokojnino nižjo celo od denarne socialne pomoči (288,81 evra). 

Kazalo