Najprej nas je zanimalo, kakšna so splošna pravila vedenja, ki veljajo na takem prostoru in so povezana predvsem z varnostjo. Med priporočili, ki jih je pripravila policija, velja omeniti naslednja:

- ne skačite v vodo razgreti;
- ne plavajte pod vplivom alkohola;
- ne puščajte otrok brez nadzora;
- upoštevajte opozorilne table (globina vode, skakanje v vodo dovoljeno ali ne, druge dovoljene dejavnosti, uporaba obuval, razkuževanje stopal pred vstopom);
- upoštevajte kopališki red in morebitna navodila reševalca (če jih "ignorirate", vam lahko policist izreče 400 evrov globe);
- bodite pozorni na priložnostne tatove.

Kako pa je z morebitnimi okužbami in podobnimi neprijetnostmi, ki jih tvegamo na bazenih? Aleš Petrovič, vodja oddelka za higieno okolja na Inštitutu za varovanje zdravja, je za MMC povedal, da se v zvezi s kopalno vodo pojavljajo predvsem tri vrste nevšečnosti. Staknemo lahko okužbo prebavil, ki se kaže v obliki prebavnih težav, bruhanja in slabega počutja, pri čemer pa se pogosto zgodi, da krivdo pripišemo hrani. Težava je v tem, da med kopanjem običajno zaužijemo vsaj deciliter bazenske vode, čemur bi se bilo bolje izogniti, opozarja zdravnik.

Prav tako lahko dobimo okužbo dihal, podobno gripi. Ljudje pa največkrat tožijo zaradi glivičnih okužb na nogah, bradavic na stopalih in drugod ter zaradi vnetja zunanjega sluhovoda, pojasnjuje Petrovič. Prvi dve težavi sta bolj povezani s kopališkimi površinami kot z vodo. V zadnjem času se pojavlja še ena nevarnost: ker je na bazenih vedno več pršenja v različnih oblikah (t. i. aerosolizacija), se pojavlja tudi nevarnost legionele.

Stuširamo se tudi pred kopanjem, ne le po njem
V vsakem primeru pa pozitivni učinki kopanja odtehtajo potencialne nevarnosti, je še prepričan Petrovič. Seveda lahko tudi sami prispevamo k manjši nevarnosti okužb. Po Petrovičevih besedah je tako ključnega pomena tuširanje – bazenska voda je čista, predno stopimo vanjo, zato smo edini vir onesnaženja kopalci; dobro je torej, da se stuširamo, še predno se podamo v bazen, ne le po kopanju.

Še nekaj zanimivosti:
- število kopalcev na bazenih je omejeno (kjer je globina vode do 1,35 metra, mora imeti vsak kopalec vsaj 2 kvadratna metra kopalne površine; pri višji vodi se ta številka povzpne na 4 kvadratne metre);
- če na kopališču zaznamo močan vonj po kloru (najpogostejše dezinfekcijsko sredstvo pri nas), to ne pomeni, da ga je v vodi preveč, temveč se je porabil za reakcije z nečistočami in bi ga bilo treba še dodati;
- v Sloveniji je lani delovalo 186 bazenskih kopališč, na katerih je bilo skupno 626 bazenov.

Večja termalna kopališča – cena dnevne vstopnice za odrasle (v evrih):

Nekatera bazenska kopališča in vodni parki: